Ne čakajte na konec pandemije covida-19

Epidemija raka je v zadnjih dveh letih povročila dvakrat toliko žrtev kot epidemija covida-19.
Fotografija: Zdravstvena pismenost pomembno povečuje zdravje in preživetje ob bolezni. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Zdravstvena pismenost pomembno povečuje zdravje in preživetje ob bolezni. FOTO: Leon Vidic/Delo

Slovenski teden boja proti raku, ki se začenja danes, teče pod geslom »Ne čakajte na konec pandemije, proti raku ukrepajte takoj!«. Statistika namreč neprizanesljivo kaže, da je breme epidemije raka večje od bremena epidemije covida-19. Za rakom zboli v Sloveniji na novo v povprečju vsak dan 41 bolnikov, vsak dan umre v povprečju 18 bolnikov. To pomeni, da je v letu dni v naši državi 6500 žrtev raka, kar je skoraj toliko, kot jih je za covidom-19 umrlo v dveh letih.

Na to je opozorila Sonja Tomšič, specialistka javnega zdravja in koordinatorica državnega programa za obvladovanje raka 2022–2026. Preživetje pri raku je odvisno od individualnih in sistemskih okoliščin. Umrljivost za rakom lahko zmanjša tako imenovana zdravstvena pismenost. In prav zdravstveni pismenosti je posvečen letošnji teden boja proti raku.

Najslabša navigacijska pismenost

Zdravstvena pismenost je stopnja znanja o zdravju. Ločimo med individualno zdravstveno pismenostjo in politično oziroma sistemsko ali populacijsko zdravstveno pismenostjo. V obeh primerih prinaša nižja stopnja zdravstvene pismenosti slabše znanje o zdravju, težje obvladovanje bolezni, kadar se zgodi, težjo pot skozi zdravstveni sistem, slabše možnosti za preživetje in večje stroške za državo, je povedala doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik z ministrstva za zdravje. Raziskovalni projekt o zdravstveni pismenosti v Sloveniji, ki ga je vodila, je po naključju sovpadal z epidemijo covida-19, kar je morda vplivalo na izide. Pokazal je, da je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami na visoki stopnji zdravstvene pismenosti, a bi jo bilo mogoče vendarle izboljšati.

Splošna oziroma populacijska zdravstvena pismenost je v naši državi nizka pri 50 odstotkih populacije, pri 20 odstotkih ljudi je nizka raven komunikacije z zdravstvenim osebjem in zdravniki, kar pri 61 odstotkih populacije za gre za težavno navigacijsko pismenost, kar pomeni, da se posamezniki težko znajdejo v zdravstvenem sistemu. Najboljše informacije je mogoče najti v nacionalno vodenih programih zdravja, kot so Dora, Zora, Svit in drugi, je pokazala raziskava. Sicer pa na stopnjo individualne pismenosti vpliva tudi čustveno stanje, ki poslabšuje zdravstveno pismenost. Kadar se soočimo z diagnozo rak, so čustva še posebej izražena in zmanjšujejo zdravstveno pismenost.

Napačne informacije google zdravnikov

Temeljno občutje, povezano z rakom, je po besedah psihologinje Urške  Košir negotovost, ki kot Damoklejev meč visi nad življenjem posameznika. Pri tem je navedla zanimivost: kar 33 odstotkov mladih v Sloveniji pripisuje pojav raka stresu, medtem ko je v Evropi in ZDA prepričanih v to povezavo le šest odstotkov mladih. Od kod Slovencem tovrstne ideje? Predvsem zaradi informiranja pri »google doktorjih«, odgovarja psihologinja.

Na težavo infopandemije, to je poplave tako resničnih kot neresničnih informacij, je opozorila tudi Amela Duratović Konjević z onkološkega inštituta. Infopandemija, ki je sovpadla z epidemijo covida-19, zmanjšuje zaupanje v vse in tako slabi tudi možnosti za ozdravitev. Na onkološkem inštitutu so se ji poskušali zoperstaviti s kvalitetnimi lastnimi novimi informacijskimi kanali, med drugim na novo vzpostavljenim klicnim centrom za bolnike in njihove svojce.

Spremenjeni način dostopa do onkološkega inštituta ne spreminja načina zdravljenja, so povedali tam ob tednu boja proti raku. FOTO: Leon Vidic/Delo
Spremenjeni način dostopa do onkološkega inštituta ne spreminja načina zdravljenja, so povedali tam ob tednu boja proti raku. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pokličite takoj, ko opazite znake

Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, se je zahvalila onkološkemu inštitutu, da je kljub kadrovski in prostorski stiski v času pandemije covida-19 ves čas zagotavljal zdravljenje bolnikov z rakom. Sindemija, torej skupek epidemij, kateremu se je leta 2020 pridružil tudi covid-19, je po njenih besedah velik izziv. Kot pri številnih boleznih je tudi pri raku izjemno pomemben čas: čim bolj zgodnja diagnoza in zgodnje zdravljenje.

Poleg tveganj, ki jih prinaša okužba s covidom-19, ima zapoznela diagnostika, ki se je dogajala v času covida-19, pomemben vpliv na možnosti preživetja obolelih za rakom. Podatki slovenskega registra raka, ki kaže, da je število na novo odkritih bolnikov z rakom v tesni povezavi s posameznimi izbruhi epidemije, resno skrbi strokovno direktorico Onkološkega inštituta prof. dr. Ireno Oblak. Kasnejša diagnoza prinese s seboj slabše možnost preživetja, zato je pozvala prebivalce, naj se udeležujejo presejalnih programov, prav tako naj bodo pozorni na znake, ki bi utegnili napovedati rakavo bolezen. Takrat je treba poklicati zdravnika, ne pa klica preložiti na »enkrat drugič«.

Preberite še:

Komentarji: