Ne gre za spol, gre za znanje, in ženske ga imajo veliko
Poglobljenih raziskav o zastopanosti žensk v medijskih nastopih in na javnih prireditvah v Sloveniji ni, je pa Metina lista s podjetjem Kliping opravila letno analizo. Podatki za leto 2018 kažejo, da so 71 odstotkov medijskega prostora, ki so ga analizirani časniki namenili intervjujem, kolumnam in komentarjem, zasedli moški, ženskam je pripadlo le 29 odstotkov. Do danes je ta delež upadel na 24 odstotkov.
To sicer ni posebnost slovenskega prostora, podoben trend je na evropski in svetovni ravni. Podatek je dovolj »zmotil« Marto Kos, Emilijo Stojmenovo Duh, Natašo Pirc Musar in Matejo Malnar Štembal, da so ustanovile združenje Onave – spletno platformo, na kateri lahko mediji, organizacije ali posamezniki navežejo stik s strokovnjakinjo, ki je pripravljena javno nastopiti. »Nas, ustanoviteljice, je zmotilo slabo razmerje v zastopanosti ženskih sogovornic, pa tudi, da se nič ne premakne na bolje. Zdelo se nam je, da lahko napredek dosežemo le, če bomo aktivne na tem področju,« pojasnjuje Marta Kos, predsednica združenja.
Manj ko so ženske zastopane v javnosti, bolj ta dobiva podobo dogajanja skozi moško razlago. Marta Kos
Ustanovna članica Emilija Stojmenova Duh, strokovnjakinja za informacijsko-komunikacijske tehnologije in docentka na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, pa je ob zagonu projekta poudarila: »Ženske v tehniki in znanosti smo v Sloveniji bolj izjema kot pravilo. Pa vendarle, precej nas je. In ne samo to, smo tudi uspešne in mednarodno odmevne na področjih, ki jih pokrivamo. Ne glede na to se prepogosto dogaja, da smo spregledane, tako v medijih kot na strokovnih dogodkih. Tudi ko nas vključijo, ni redkost, da nam dodelijo vlogo moderatorke in ne enakovredne razpravljavke. Ko opozarjamo na to, pogosto dobimo odgovor, da strokovnjakinj za določena področja ni.« S platformo Onave želijo dokazati nasprotno.
Še 136 let
Njihov cilj je povečati delež žensk, ki nastopajo v medijih, na najmanj 50 odstotkov in s tem krepiti prepoznavnost strokovnjakinj za posamezne teme in področja. »Ženske v Sloveniji so visoko izobražene, v primerjavi z Evropsko unijo jih je na vodilnih položajih nadpovprečno veliko. Toda v medijih predvsem na področjih, ki so v domeni moških, se pravi v gospodarstvu in politiki, nastopajo zlasti ti,« dodaja Marta Kos.
Po podatkih mednarodno primerljive raziskave Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo leta 2019 med menedžerji pri nas 40 odstotkov žensk. S tem podatkom se je Slovenija med članicami EU-28 uvrstila na četrto mesto, za Latvijo, Poljsko in Švedsko.
Majhen delež žensk v medijih sicer ni toliko stvar (ne)zaupanja gledalcev oziroma bralcev, pač pa so bolj samokritične, morda sramežljive in se težje odločijo javno izpostaviti. A sogovorniki oziroma sogovornice imajo ključno vlogo pri oblikovanju mnenj, tudi vedenjskih vzorcev ter posledično predsodkov v družbi. »Manj ko so ženske zastopane v javnosti, bolj ta dobiva podobo dogajanja skozi moško razlago,« pravi Marta Kos.
Samo s tem, da bomo ženskam dali glas, se stanje sicer še ne bo popravilo, je pa to pomemben, celo nujen korak naprej. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma bomo potrebovali skoraj 136 let, da bomo dosegli enakost spolov. Po drugi strani naj bi potrebovali 70 let, da se bo to razmerje uveljavilo v medijih.
Javnost temo zaznala kot pomembno
Razlogov, da se ženske nerade javno izpostavljajo, je več. Emilija Stojmenova Duh poudarja, da tiste, ki to storijo, hitro doleti očitek, da so karieristke, ta beseda pa ima pri nas še vedno slabšalen pomen. »Drugi razlog je povezan s tem, da javnost in zato tudi nekateri mediji prepoznajo določena področja kot moška in pri obravnavi kakšnih specifičnih vprašanj niti ne pomislijo, da bi poiskali in povprašali za mnenje strokovnjakinje,« dodaja.
Ko družba ženske aktivno vključi v javni diskurz, to lahko pozitivno vpliva na številna področja, tudi na gospodarsko rast in trajnostni razvoj, na primer, ženske so izredno dobre pri kriznem vodenju, zna biti, da bi se tudi bolje spoprijele s podnebnimi izzivi. A glas jim moramo dati mediji, ki smo pomemben posrednik dogajanja v svetu. Marta Kos še poudarja, da prav skozi medije družba dobiva podobo o svetu.
Prve izkušnje s platformo Onave so zelo dobre, kar pomeni, da je splošna javnost zaznala, da je to pomembna tema. Postopek prijave na mrežo je preprost, prav tako iskanje sogovornice. Strokovnjakinje si ustvarijo profil, prek katerega jih iskalci lažje najdejo. Na mreži jih je trenutno že več kot 140, z različnih področij. Z registracijo se jim lahko pridruži vsaka, ki meni, da je strokovnjakinja na določenem področju. Pred javno objavo ekipa platforme podrobno preveri vsako prijavo.
»Dva pomembna elementa sta, da bo projekt uspešen. Da se bodo strokovnjakinje upale vpisati na mrežo, kar pomeni, da so pripravljene nastopati v javnosti. In da boste mediji mrežo prepoznali kot pomembno orodje ter zavestno delali na tem, da boste iskali sogovornice,« poudarja Marta Kos.
Vključevanje žensk v javni diskurz
Novinarji imamo večkrat težave, kako poiskati sogovornico za določeno temo in uravnotežiti zastopanost žensk v medijih, ne zaradi same uravnoteženosti, ampak ker je vključevanje žensk v javni diskurz pomembno z več vidikov. Tudi ko najdemo strokovnjakinje, pa se pogosto ne želijo javno izpostaviti.
