Neskladju na trgu delovne sile ni videti konca
Delodajalci težko kljubujejo pomanjkanju kadrov – Največ študentov se še vedno vpisuje na težko zaposljive smeri.
Odpri galerijo
Ljubljana – Dobrih enajst tisoč bodočih študentov je bilo v prvem spomladanskem roku sprejetih na študijske programe slovenskih univerz. Največ prijav so prejeli na ekonomski (988) in filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (956). Na trgu delovne sile pa so najbolj zaželeni diplomanti naravoslovno-tehniških smeri in informacijsko-komunikacijske tehnologije. Med te spadajo inženirji strojništva, elektrotehnike in elektronike, farmacevti ter razvijalci in analitiki programske opreme oziroma aplikacij.
Primanjkuje vse več ljudi z ustreznimi delovnimi kompetencami, temu trendu pa se lahko zoperstavimo le s sistemskimi ukrepi. Po podatkih zavoda za zaposlovanje imamo zdaj v Sloveniji še vedno več kot 70.000 registriranih brezposelnih ter 50.000 dejansko brezposelnih, med katerimi so številni tudi dolgotrajno nezaposljivi.
V službi za analitiko Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) so pojasnili, da je največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, med voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, pri čistilcih, strežnikih, zidarjih, varilcih, natakarjih, prodajalcih, orodjarjih, skladiščnikih ter uradnikih za nabavo in prodajo. Veliko povpraševanje pa je tudi po inženirjih strojništva in strokovnjakih tehnično-tehnoloških strok.
»Pomanjkanje kadrov spremljamo z raziskavo Napovednik zaposlovanja, ki jo Zavod izvede dvakrat na leto med delodajalci z deset ali več zaposlenimi,« so pojasnili na ZRSZ. Na podlagi anketnega vprašalnika na zavodu ugotavljajo, da na trgu delovne sile nastajajo velika strukturna neskladja. Slaba polovica delodajalcev se je v zadnjem polletju srečala s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih kadrov. V primeru večjih podjetij se to pomanjkanje poveča na 68,8 odstotka. »Največji delež delodajalcev, ki se spopadajo s težavami pri iskanju delavcev, je v gostinstvu (73,3 odstotka), gradbeništvu (59,5 odstotka), zdravstvu in socialnem varstvu (59,3 odstotka), prometu in skladiščenju (56,2 odstotka) ter v predelovalnih dejavnostih (55,1 odstotka),« sporočajo z zavoda.
Na zavodu ugotavljajo, da delodajalci na težave najpogosteje naletijo pri iskanju usposobljenih kandidatov za tehnične poklice. Zaradi prilagajanja izobraževalnega sistema na potrebe gospodarstva ter povpraševanje na trgu delovne sile, je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko začela uvajati nove modele poklicnega izobraževanja. Izbrani programi večinoma poudarjajo praktično izobraževanje ter naj bi omogočali lažjo zaposljivost mladih. Za izvajanje programa bodo namenili finančna sredstva v skupni vrednosti 21,4 milijona evrov.
Največje težave pri iskanju zaposlitve naj bi po podatkih zavoda imeli arhitekti, vzgojitelji predšolskih otrok, analitiki poslovnih procesov in organizacije dela, strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, jezikoslovci ter uradniki, ki neposredno poslujejo s strankami. Kljub temu se je letos število sprejetih študentov ljubljanske ekonomske fakultete povečalo za pet odstotkov. Na ljubljansko filozofsko fakulteto je bilo sprejetih celo dobrih deset odstotkov več bodočih študentov kot lani. Kljub pomanjkanju strokovnjakov za zdravstveno nego se je na zdravstveno fakulteto v prvem spomladanskem roku vpisalo za kar 17 odstotkov kandidatov manj, sprejeli pa so jih za pet odstotkov manj kot lani.
Primanjkuje vse več ljudi z ustreznimi delovnimi kompetencami, temu trendu pa se lahko zoperstavimo le s sistemskimi ukrepi. Po podatkih zavoda za zaposlovanje imamo zdaj v Sloveniji še vedno več kot 70.000 registriranih brezposelnih ter 50.000 dejansko brezposelnih, med katerimi so številni tudi dolgotrajno nezaposljivi.
Najbolj iskani profili na trgu dela
V službi za analitiko Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) so pojasnili, da je največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, med voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, pri čistilcih, strežnikih, zidarjih, varilcih, natakarjih, prodajalcih, orodjarjih, skladiščnikih ter uradnikih za nabavo in prodajo. Veliko povpraševanje pa je tudi po inženirjih strojništva in strokovnjakih tehnično-tehnoloških strok.
»Pomanjkanje kadrov spremljamo z raziskavo Napovednik zaposlovanja, ki jo Zavod izvede dvakrat na leto med delodajalci z deset ali več zaposlenimi,« so pojasnili na ZRSZ. Na podlagi anketnega vprašalnika na zavodu ugotavljajo, da na trgu delovne sile nastajajo velika strukturna neskladja. Slaba polovica delodajalcev se je v zadnjem polletju srečala s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih kadrov. V primeru večjih podjetij se to pomanjkanje poveča na 68,8 odstotka. »Največji delež delodajalcev, ki se spopadajo s težavami pri iskanju delavcev, je v gostinstvu (73,3 odstotka), gradbeništvu (59,5 odstotka), zdravstvu in socialnem varstvu (59,3 odstotka), prometu in skladiščenju (56,2 odstotka) ter v predelovalnih dejavnostih (55,1 odstotka),« sporočajo z zavoda.
Z državno pomočjo do odprave neskladja
Na zavodu ugotavljajo, da delodajalci na težave najpogosteje naletijo pri iskanju usposobljenih kandidatov za tehnične poklice. Zaradi prilagajanja izobraževalnega sistema na potrebe gospodarstva ter povpraševanje na trgu delovne sile, je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko začela uvajati nove modele poklicnega izobraževanja. Izbrani programi večinoma poudarjajo praktično izobraževanje ter naj bi omogočali lažjo zaposljivost mladih. Za izvajanje programa bodo namenili finančna sredstva v skupni vrednosti 21,4 milijona evrov.
Najmanj zaposljivi kadri
Največje težave pri iskanju zaposlitve naj bi po podatkih zavoda imeli arhitekti, vzgojitelji predšolskih otrok, analitiki poslovnih procesov in organizacije dela, strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, jezikoslovci ter uradniki, ki neposredno poslujejo s strankami. Kljub temu se je letos število sprejetih študentov ljubljanske ekonomske fakultete povečalo za pet odstotkov. Na ljubljansko filozofsko fakulteto je bilo sprejetih celo dobrih deset odstotkov več bodočih študentov kot lani. Kljub pomanjkanju strokovnjakov za zdravstveno nego se je na zdravstveno fakulteto v prvem spomladanskem roku vpisalo za kar 17 odstotkov kandidatov manj, sprejeli pa so jih za pet odstotkov manj kot lani.