Nič več pisanja svojih opravičil in privolitev vpogleda v redovalnico

Do začetka maja sta v javni razpravi predloga novele zakona o srednješolskem izobraževanju, s katerima bi poskušali okrepiti vzgojno moč šole.

Objavljeno
18. april 2019 11.30
Posodobljeno
18. april 2019 15.18
Vzgojni ukrepi so izgubili svojo moč, so ministrstvo opozarjali iz slovenskih srednjih šol. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Ministrstvo za izobraževanje bo z novim šolskim letom poskušalo nekatera, za mnoge sporna šolska pravila vrniti na prvotno raven. Ureditvi, ki je zaživela septembra in po kateri polnoletni dijaki sami sebi pišejo opravičila, starši pa lahko vpogledajo v redovalnico le z njihovo izrecno privolitvijo, nasprotujejo, zato bodo s predlogom novele zakona poskušali okrepiti vzgojno moč šole.

Ker večina staršev otroke preživlja tudi po tem, ko dopolnijo 18 let – če redno študirajo, jih praviloma še osem let po tem –, morajo biti seznanjeni tudi z njihovimi osebnimi podatki, so prepričani kritiki sedanje ureditve. Kaže, da se z njimi strinjajo predlagatelji sprememb, saj bodo staršem polnoletnih dijakov vrnili možnost pisanja opravičil, vpogleda v ocene in sodelovanja pri vzgojnih ukrepih v šoli.

Če jim bo dve noveli zakona o srednješolskem izobraževanju – enega o poklicnem, drugega o gimnazijskem – uspelo prevetriti, se bo prvič zgodilo, da bo zakon opredelil izobraževalne pravice in dijakovo dolžnost obiskovanja pouka.

Anton Meden:

S prejšnjim predlogom so preložitev urejanja odnosov med starši in otroki preložili na ramena dijakov, od katerih morda nekateri te odgovornosti niso bili sposobni prevzeti brez škode zase in odnosa do bližnjih. Zato je zdaj razbremenitev verjetno smiselna, saj odpravlja tveganja, ki jih je prejšnja ureditev predstavljala.

 

Prepoved pri določenih urah


Prav tako prav na predlog srednjih šol tem omogoča, da dijake izključijo po tem, ko jim dajo četrti ukor. Poleg tega bodo problematične dijake lahko zamejili še drugače, saj bodo spremembe učiteljem prinesle možnost prepovedi njihove prisotnosti pri določeni uri pouka tudi takrat, ko z neprimernim vedenjem bistveno ovirajo njegovo izvajanje. Danes je to mogoče le, kadar gre za ogrožanja življenja ali zdravja omenjenega dijaka in njegovih sošolcev oziroma drugih oseb.
 

Določeni dijaki bodo še naprej skrivali ocene


image
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Predloga bosta v javni razpravi do 6. maja, do takrat zainteresirani nanju lahko dajo svoje pripombe. Pomislekov iz vrst strokovne javnosti verjetno ni mogoče pričakovati, saj je z ministrstvom pri pisanju predlogov sodelovala. Frančiška Al-Mansour, predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov, pojasnjuje, da spremembe podpirajo. Tudi sama je kot mati prepričana, da morajo starši imeti pravico vpogleda v delo, ki ga njihovi otroci opravijo v šoli.

»Novosti ravnatelji večinsko in soglasno podpiramo. Vsekakor pa bodo polnoletni dijaki, ki živijo in se preživljajo sami oziroma živijo pri partnerjih, še vedno imeli možnost, da staršev o tem ne obveščamo,« napoveduje.

V vmesnem času, od septembra, ko se je ta ureditev postavila na glavo, so na bežigrajski srednji poklicni in strokovni šoli, kjer je ravnateljica, sicer imeli le en primer, ko je dijak staršem hotel prepovedati vpogled v svoje podatke. Čeprav dijaki niso množično zahtevali, da bi staršem onemogočili seznanitev s potekom njihovega šolanja, je to obdobje na strani šole zahtevalo veliko energije za pojasnjevanje novih pravil staršem.
 

Ena birokratska zagata manj


image
FOTO: Roman ŠŠipić/Delo
Anton Meden
, predsednik zveze aktivov svetov staršev, v svojem imenu, in ne v imenu organizacije, ki jo zastopa, ocenjuje, da bodo družine, ki so brez velikih pretresov preživele lanske spremembe, tudi letošnje.

Ponovne spremembe sicer mečejo slabo luč na upravljavce sistema, a poudarja, da je bolje, da se nedodelana sprememba ukine, kot da se pri njej vztraja.

Zadovoljen je, da bo v šolah ena birokratska ovira manj, saj so v preteklih mesecih morale paziti, kdaj je kdo postal polnoleten, a opozarja na nekoliko prekratko javno razpravo, ki bi jo bilo nemara bolje opraviti, še preden je predlog nastal. Meden še vedno računa, da bodo učitelji in starši v skupni skrbi za dobrobit mladih, ki bodo še nekaj časa potrebovali oporo, dobro sodelovali.

Neprekinjeno šolanje nadarjenih

Prevetritev zakona o gimnazijah bo učencem omogočila, da se v strokovni del izobraževalnega programa umetniške gimnazije glasbene ali plesne smeri vpišejo, še preden končajo osnovno šolo. Ko bodo opravili preizkus iz znanja in nadarjenosti, bodo na »višji« stopnji lahko opravljali strokovne predmete, kar jim bo omogočilo neprekinjeno izobraževanje. S tem bodo pridobili še pravico do subvencioniranega prevoza in bivanja v dijaškem domu.