Ob vzdržanih SDS, NSi in SD se je Golob izognil referendumu o obrambnih izdatkih

Kot se je nakazovalo v minulih dneh, se je politično merjenje mišic med koalicijo in opozicijo na področju obrambe končalo s sprejetim sklepom o razveljavitvi sklepa o razpisu posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov.

Tega je predlagala Levica, taktično pa so ga podprli še poslanci SD ter SDS in NSi, zaradi česar je predsednik vlade Robert Golob zažugal s svojim predlogom o izstopu iz zveze Nato in šokiral politično večino, ki temu ni naklonjeno.

Zunanja politična javnost pa je tudi vladajoče zasula vprašanji, kaj se dogaja ... Zato je tudi Svoboda najprej storila korak nazaj in predlagala razveljavitev posvetovalnega referenduma. Uradno sicer, ker je vprašanje nejasno, saj ga je po besedah vodje poslanske skupine Nataše Avšič Bogovič mogoče razumeti na več načinov. »Gre za test zrelosti,« je pozvala poslance.

Svobodin predlog sta podprla še manjšinska poslanca in Demokrati, njihov predsednik Anže Logar pa je glasovanje označil za »popravni izpit državotvornosti«. Reakcijo Goloba je sicer okrcal. Sam meni, da so obrambni izdatki v višini treh odstotkov BDP že dejstvo, zato je pomembno zgolj vprašanje, na kakšen način naj jih porabimo. Sam predlaga sklic nacionalnega razvojnega vrha. 

Umik referenduma je uspel, saj so se ob glasovanju vzdržali poslanci SD ter tudi NSi in večji del poslancev SDS, ki so sprva predlog sicer podprli. Svojih glasov v dvorani niso obrazložili. »Mineštro, ki jo je koalicija zakuhala, naj razreši sama. Festival sprenevedanja se je nadaljeval. Jasno je, da zaradi tega koalicija ne bo razpadla,« pa je po koncu dejal vodja poslancev NSi Janez Ciglar Kralj in dodal, da so pričakovali, da se bo SD vzdržala. Šele zdaj pa se z vsemi razpravami, v katere so s svojim prejšnjim glasovanjem prislili Goloba, po njegovih besedah delo začenja. 

Da bodo vložili predlog za sklic skupne seje odborov za obrambo in zunanje zadeve, so dejali med razpravo tudi v SD in izpostavili, da bi se ta po njihovo morala zgoditi že pred vrhom Nata. Tako kot tudi glasovanje o predlogu o posvetovalnem referendumu Levice, a ga je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič iz vrst Gibanja Svoboda zamaknila in so poslanci najprej odločali o obrambni resoluciji, ki so jo v Gibanju Svobode želeli sprejeti pred vrhom Nata  ...

Mediana za Delo: Trojni ne obrambnim izdatkom

Na to je opozoril tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec in izpostavil, da so v Levici večkrat zahtevali in predlagali razpravo, a so bili preslišani. Preklic referenduma je označil za izključitev ljudstva. Tako kot njihov nekdanji član Miha Kordiš, ki je sklic podobnega referenduma kasneje predlagal tudi sam, so glasovali proti preklicu referenduma.

Kordiševega predloga državni zbor še ni obravnaval, v Levici pa so mu že napovedali podporo, a ponovitve scenarija izpred dveh tednov skorajda gotovo ni mogoče pričakovati. Se bi pa utegnila debata o višini obrambnih izdatkov ponoviti ob sprejemanju proračunskih dokumentov, če se največja stranka Svobode in Golobov kabinet ne bosta bolj taktno dogovorila z manjšima koalicijskima partnericama. Ti dve sta že napovedali, da ne bosta pristali na znižanje postavk na zanje pomembnih resorjih – sociali, zdravstvu, šolstvu in kulturi. 

»En tank, šest, sedem, osem milijonov evrov ... Toliko stane prizidek za osnovno šolo s telovadnico vred ali pa 150 dodatnih medicinskih sester. Ena francoska havbica, šest milijonov evrov. Za ta denar lahko zgradimo sodobno zdravstveno postajo,« je na primer našteval Milan Jakopovič, poslanec Levice. 

Poleg omenjenih sta proti predlogu Svobode glasovala še nepovezana Mojca Šetinc Pašek in Jože Tanko, poslanec SDS.