Veleposlanik pri Natu upa, da bodo poslanci izglasovali umik referenduma

Pred petkovim glasovanjem o preklicu referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, je vlada Roberta Goloba sprožila manjšo prepričevalno kampanjo, v kateri finančni minister Klemen Boštjančič in slovenski veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič pojasnjujeta, da se zaradi dviga obrambnega trošenja ne bodo znižali nobeni drugi proračunski izdatki, ter da je sprejetje deklaracije zveze Nato, ki članice zavezništva zavezuje k namenitvi pet odstotkov BDP za obrambo, velik uspeh slovenske diplomacije.

O umiku referenduma bodo poslanci odločali predvidoma v petek

»Vrh zveze Nato v Haagu je bil velik uspeh slovenske diplomacije. Končal se je s sprejetjem deklaracije, v kateri je veliko slovenskega pridiha. Slovenija je bila ena bolj aktivnih pogajalk haaške deklaracije, še posebej tistega dela, ki se nanaša na ponovni pregled sprejetih zavez leta 2029. Do takrat pa bo Slovenija po rasti obrambnih izdatkov, kot jih predvideva tudi naša parlamentarna obrambna resolucija, povsem na zavezniški liniji,« je pred petkovim glasovanjem v državnem zboru o umiku posvetovalnega referenduma povedal veleposlanik Andrej Benedejčič.

Predlog za umik posvetovalnega referenduma je v parlamentarno proceduro po vrhu parlamentarnih strank prejšnji teden pri predsedniku vlade Robertu Golobu vložila stranka Svoboda. Slovenski diplomaciji je uspelo v Natovo deklaracijo vnesti ključne poudarke iz obrambne resolucije, ki jo je junija sprejel državni zbor, zato Benedejčič upa, da bodo poslanci v petek izglasovali umik referenduma, ki je med veleposlaniškimi kolegi v zvezi Nato dvignil nemalo obrvi.

»Zveza Nato je zavezništvo demokracij in zato se tudi pričakuje, da če ima zaveznica demokratične postopke, ima demokratične postopke. Lahko pa rečem, da vlada med mojimi kolegi v Bruslju določena mera začudenja, saj se šteje, da smo bili pri pogajanjih izredno uspešni in dobili vse tisto, kar smo zahtevali in pričakovali,« je povedal Benedejčič in poslancem, da je Haaška deklaracija tudi dosežek državnega zbora, zato bi bilo malce nenavadno, če bi isti državni zbor postavljal dosežek pod vprašaj. Med uspehi slovenske diplomacije na vrhu v Haagu je Benedejčič navedel še raztegnitev obdobja za doseganje 3,5 odstotka BDP ožjih obrambnih izdatkov do leta 2035 – baltske države so namreč vztrajale pri letu 2030.

Odstopna klavzula za financiranje obrambnih izdatkov

Minister za finance Klemen Boštjančič, ki je pred vrhom v Haagu večkrat izrazil zadržke do višanja obrambnih izdatkov, pa javnosti sporoča, da se kljub dvigu izdatkov proračuni drugih ministrstev ne bodo znižali. Poleg tega pa je zagotovil, da vlada zaradi višanja obrambnih izdatkov ne bo uvajala »popolnoma nobenih novih davkov«. Tudi bonitetna ocena Slovenije se zaradi naraščanja obrambnega trošenja po njegovo ne bo znižala.

Obrambni izdatki se bodo v skladu z obrambno resolucijo od naslednjega leta povečevali približno za 140 milijonov vsako leto. Pri postopni krepitvi izdatkov za obrambo si bo vlada pomagala s tako imenovano odstopno klavzulo od fiskalnih pravil EU. Odstopna klavzula, ki jo lahko Slovenija uveljavlja do leta 2028, omogoča zvišanje obrambnih izdatkov za do 1,5 BDP, ne da bi pri tem prekršila evropska proračunska pravila. Aktivacija odstopne klavzule za financiranje obrambnih izdatkov bo na drugi strani povečala javni dolg Slovenije.

Boštjančič je povedal, da finančno ministrstvo išče možnosti, kako dvig obrambnih izdatkov financirati z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Prav tako proučujejo, kaj vse se skriva v proračunih drugih ministrstev, pa doslej ni bilo uvrščeno neposredno na področje obrambe, konkretno v proračun ministrstva za obrambo. Finančni minister je omenil področja zdravstva, infrastrukture, kibernetske varnosti in umetne inteligence. Poleg tega je povedal, da namerava Slovenija dvig sredstev za obrambo usmeriti na področja, ki bi jih tudi sicer financirala.