Občine s subvencijami, država z boni nad cene toplote
Kakšnih 66.000 socialno najbolj ogroženih slovenskih gospodinjstev neuradno lahko računa na pomoč pri plačilu položnic za ogrevanje. Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) namreč pripravlja pravne podlage za energetske bone, ki naj bi jih uvedli v prvem četrtletju 2022. Nekatere občine pa so državo v iskanju rešitev prehitele. Preverili smo, kakšno pomoč lahko pričakujejo gospodinjstva v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah, kjer so cene toplote iz distribucijskih sistemov najbolj poskočile.
Ker na MZI pričakujejo, da se bodo »cene za končne odjemalce dvignile predvsem na področju ogrevanja, časovno v prvem četrtletju prihodnjega leta«, je po njihovi oceni energetske bone smiselno uvesti takrat. V občinah žal ta hip še ne vedo, koliko družin bo upravičenih do tovrstne pomoči niti jim še niso znani kriteriji, po katerih jim bo dodeljena »Vsekakor pa bodo energetski boni ob veliki podražitvi cen ogrevanja bistvena pomoč za premostitev stiske marsikaterega občana in jih ocenjujemo kot nujne,« pravijo v kabinetu jeseniškega župana Blaža Račiča.
Agencija za energijo, ki je pregledala sisteme daljinskega ogrevanja v devetih občinah – ti oskrbujejo skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjskih odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme v Sloveniji -, je ugotovila, da znaša povprečna decembrska maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode za značilnega gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi z letno obračunsko močjo sedem kilovatov in povprečno letno porabo 6,21 megavatne ure 120,69 evra na megavatno uro. To v primerjavi z letom 2020 pomeni 40,3-odstotno povečanje. Višje cene energentov in dražji emisijski kuponi na globalni ravni so sicer najbolj prizadeli občine, kjer se ogrevajo na zemeljski plin ali premog.
Cene toplote se bodo decembra na letni ravni v Mariboru za gospodinjske odjemalce tako povečale za 62,3 odstotka, na Jesenicah za 57,3 in v Ljubljani za 48,5 odstotka. Po podatkih Agencije bodo najmanjših skokov cen ogrevanja deležni v Celju – višje bodo za 4,5 odstotka. Na Ravnah na Koroškem pa bo ogrevanje, denimo, od lanskega celo nižje – za 3,3 odstotka.
V Ljubljani to sezono nič več podražitev
Ljubljanski daljinski sistem ogrevanja je kljub podražitvi med cenovno ugodnejšimi in kot zagotavljajo v Energetiki Ljubljana, toplote do konca te ogrevalne sezone ne bodo več dražili.
Opozicija za vavčerje
V SD, LMŠ, Levici in SAB usklajujejo osnutek zakona, ki ga bodo v Državni zbor vložili predvidoma v ponedeljek in ki za šestino državljanov predvideva energetske vavčerje v višini 150 evrov. Za to bi potrebovali 25 milijonov evrov, vir pa naj bi bil po njihovem podnebni sklad.
Kot smo še izvedeli, Energetika Ljubljana uporabnikom zaračunava »zgolj in samo upravičene stroške oskrbe s toploto«. Žal so v zadnjem letu priča zgodovinski, rekordni rasti cen energentov, zaradi katerih je v Evropi nastala velika energetska kriza, pravijo. Borzne cene zemeljskega plina so v primerjavi z lanskim novembrom že dosegle več kot 600-odstotno povišanje, podobno je s cenami električne energije, prek 350 odstotkov pa so narasle tudi cene emisijskih kuponov.
Subvencije za mariborske odjemalce
V Mariboru niso križem rok čakali na pomoč države. Minuli teden so se odločili za subvencije za vse gospodinjske odjemalce iz sistema daljinskega ogrevanja javnega podjetja Energetika; teh je okrog 13.000. Subvencije bodo financirali iz mestnega proračuna, za kar bodo potrebovali 650.000 evrov. Višina subvencije za november in december znaša 30 odstotkov variabilnega dela cene; gre za neto variabilno ceno za storitve ogrevanja prostorov in neto cene za storitve toplote za namen priprave sanitarne vode za omenjena meseca.
Skupina Javni holding Maribor, katere del je Energetika, bo odjemalcem po odbiti 30-odstotni subvenciji omogočila tudi obročno odplačevanje variabilnega dela cene toplote. Tisti, ki se bodo za obroke odločili, bodo v decembru prejeli položnico z zneskom, ki bo enak lanski položnici v tem obdobju, preostanek pa bodo obročno poravnali v energetsko ugodnejših mesecih, so še pojasnili v kabinetu župana. Oskrba s toploto, pravijo, je v javnem interesu, zato se mora izvajati po ceni, ki je dostopna vsakomur, zagotavljanje javnih dobrin po dostopnih cenah pa je temeljna obveznost občine.
Cene toplote so se v novembru in decembru letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečale za več kot sto odstotkov. »Upoštevajoč, da je dvig cen toplote posledica nepravočasne dobave zemeljskega plina, je odgovornost občine, da pomaga uporabnikom storitev javne službe, še toliko večja,« dodajajo v Mariboru.
Jesenice: variabilni del cene nižji za 15 evrov
Občina Jesenice je novembra, ob prvih informacijah o dejanski podražitvi položnic občanov, sklicala sestanek z dobaviteljem in distributerjem toplotne energije, podjetjema Enos in Enos OTE, z upravniki večstanovanjskih stavb in nekaterimi etažnimi lastniki, da se dogovorijo o možnih rešitvah. Sklenili so, da se za končne uporabnike variabilni del cene megavatne ure za november zniža za 15 evrov, enaka cena pa bo ostala tudi v decembru, in sicer oboje v breme poslovanja dobavitelja in distributerja toplote. Hkrati je občina iz proračuna za leto 2022 zagotovila dodatnih 190.000 evrov za ogrevanje javnih objektov in kot obljubljajo, to ni zadnji ukrep za blaženje posledic višjih cen toplote.
