Od avstrijske vode jih loči le kilometer
Na Muti vztrajajo pri uporabi vode iz zajetja čez mejo. Če jim ne bo pomagala država, bodo vodovodne cevi kupili in položili sami.
Odpri galerijo
Največ težav s preskrbo z vodo bodo rešili v Dravogradu, najmanj jih imajo na Muti, kjer se niso pripravljeni odpovedati kakovostni hribovski vodi. FOTO: Tadej Regent
Muta – Gradnja 50 milijonov vrednega in 107 kilometrov dolgega vodovoda, ki naj bi 18.000 prebivalcev petih občin Zgornje Dravske doline, od Dravograda do Podvelke, bolje oskrbel s pitno vodo, ne bo končana do konca aprila. A temni oblaki se nad projektom ne zbirajo zaradi nekajmesečne zamude, temveč zaradi čedalje več dvomov o tem, ali bodo občine po naložbi res kakovostno rešile problem preskrbe z vodo in za kakšno ceno.
Največ pripomb in opozoril prihaja z Mute. »Kmalu se bo treba soočiti z resnico. Projekt preskrbe z vodo, ki je bil večja želja gradbincev kot nekaterih občin, ni samopostrežna trgovina brez blagajne. Prišel bo račun za uporabnike, ki bo nekajkrat višji, ter veliko težav s prečrpavanjem in čiščenjem vode,« je zatrdil župan Mute Mirko Vošner. Da ima prav in da ga pri navajanju teh trditev ne vodi razočaranje, ker na Muti kljub številnim poskusom niso prepričali ministrstva za okolje in prostor o spremembi projekta, je potrdila Marijana Cigala, županja Dravograda, ki je vodilna občina v projektu.
»Skrbi nas amortizacija. Najprej naj bi se vanjo štel le del, ki ga je vložila občina, to je okoli 15 odstotkov neto, zdaj bo treba računati vse, ne glede na to, od kod je prišel denar za naložbo,« je povedala dravograjska županja. »Osnova za račun omrežnine bo 50 milijonov evrov,« je nadaljeval Vošner. Direktor radeljskega javnega komunalnega podjetja Gregor Ficko je dejal, da bo na ceno vode gotovo vplivala višina amortizacije sistema. »Ta je odvisna od investicijske vrednosti po gradbenih in instalacijskih delih ter stopnje priključenosti uporabnikov, ki se bodo prek sekundarnega priključevali na primarno vodovodno omrežje. Natančno višino amortizacije bo mogoče izračunati po izvedenem končnem obračunu projekta in določitvi njene končne vrednosti.«
Marko Verčnik iz občine Dravograd je dejal, da trenutno še ne vedo, kakšna bo cena vode za uporabnike. Po vseh občinah so nekaj spreminjali, vrednosti sprememb pa so bile različne. Po Vošnerjevih trditvah ponekod celo milijonske, zato se na Muti težko sprijaznijo s tem, da ne morejo uveljaviti svoje, vredne največ 400 tisočakov.
Gre za željo, da bi njihovi občani še naprej pili kakovostno vodo iz petih hribovskih virov, dodali bi jim še močen vodni vir Staudacher na ozemlju sosednje Avstrije in ne podtalnice iz vrtine na Karavaningu ob reki Dravi. Z lastnikom obmejnega zemljišča v Avstriji je občina podpisala dogovor o uporabi za zdaj največ do pet litrov vode na sekundo za petdeset let, za kar so dobili tudi vodno dovoljenje okrajnega glavarstva v Deutschlandsbergu. Ko so se na Muti odpovedali tretjemu povezovalnemu vodu iz črpališča Abrasiv do glavnega vodohrana na Gortini, vrednega 450 tisočakov, so bili prepričani, da bodo privarčevan denar lahko unovčili za gradnjo slab kilometer dolgega vodovoda, po katerem bi avstrijska voda pritekla v Slovenijo.
A ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo spremembo projekta. Občine jo bodo še ta teden poskušale doseči z aneksom k pogodbi, a za Muto le za domače hribovske vodne vire, ne pa tudi za avstrijskega. Župan Mute je napovedal, da ne bo nagajal in kakorkoli ogrozil dokončanja projekta, ki ga izvaja družba Riko. Za položitev 300 metrov vodovodnih cevi po Avstriji in 900 metrov na domačih Pernicah bo po 1. maju iskal drugo rešitev.
»V Ljubljani so jasno povedali, naj končamo ta projekt brez vključitve avstrijske vode, saj je ta sprememba preveliko tveganje in bi lahko ogrozila celoten projekt. Občini so svetovali, naj kandidira za druga evropska sredstva, če želi zgraditi ta vodovod,« je pojasnila Marijana Cigala.
Po koncu projekta aprila se bo po Vošnerjevem mnenju pokazalo, da bo projekt dražji vsaj za pet milijonov, saj v njem ni predvidenih vodarn za čiščenje vode, nadzorni center pa naj bi bil brez potrebne opreme. V Radljah ob Dravi, kjer gradijo nadzorni center, so dejali, da ni tako, saj bo v njem instalirana računalniška in telemetrična oprema za upravljanje in nadziranje celotnega vodovodnega sistema.
Največ pripomb in opozoril prihaja z Mute. »Kmalu se bo treba soočiti z resnico. Projekt preskrbe z vodo, ki je bil večja želja gradbincev kot nekaterih občin, ni samopostrežna trgovina brez blagajne. Prišel bo račun za uporabnike, ki bo nekajkrat višji, ter veliko težav s prečrpavanjem in čiščenjem vode,« je zatrdil župan Mute Mirko Vošner. Da ima prav in da ga pri navajanju teh trditev ne vodi razočaranje, ker na Muti kljub številnim poskusom niso prepričali ministrstva za okolje in prostor o spremembi projekta, je potrdila Marijana Cigala, županja Dravograda, ki je vodilna občina v projektu.
Cena vode še ni določena
»Skrbi nas amortizacija. Najprej naj bi se vanjo štel le del, ki ga je vložila občina, to je okoli 15 odstotkov neto, zdaj bo treba računati vse, ne glede na to, od kod je prišel denar za naložbo,« je povedala dravograjska županja. »Osnova za račun omrežnine bo 50 milijonov evrov,« je nadaljeval Vošner. Direktor radeljskega javnega komunalnega podjetja Gregor Ficko je dejal, da bo na ceno vode gotovo vplivala višina amortizacije sistema. »Ta je odvisna od investicijske vrednosti po gradbenih in instalacijskih delih ter stopnje priključenosti uporabnikov, ki se bodo prek sekundarnega priključevali na primarno vodovodno omrežje. Natančno višino amortizacije bo mogoče izračunati po izvedenem končnem obračunu projekta in določitvi njene končne vrednosti.«
Marko Verčnik iz občine Dravograd je dejal, da trenutno še ne vedo, kakšna bo cena vode za uporabnike. Po vseh občinah so nekaj spreminjali, vrednosti sprememb pa so bile različne. Po Vošnerjevih trditvah ponekod celo milijonske, zato se na Muti težko sprijaznijo s tem, da ne morejo uveljaviti svoje, vredne največ 400 tisočakov.
Na vidiku podražitve, a šele prihodnje leto
Gre za željo, da bi njihovi občani še naprej pili kakovostno vodo iz petih hribovskih virov, dodali bi jim še močen vodni vir Staudacher na ozemlju sosednje Avstrije in ne podtalnice iz vrtine na Karavaningu ob reki Dravi. Z lastnikom obmejnega zemljišča v Avstriji je občina podpisala dogovor o uporabi za zdaj največ do pet litrov vode na sekundo za petdeset let, za kar so dobili tudi vodno dovoljenje okrajnega glavarstva v Deutschlandsbergu. Ko so se na Muti odpovedali tretjemu povezovalnemu vodu iz črpališča Abrasiv do glavnega vodohrana na Gortini, vrednega 450 tisočakov, so bili prepričani, da bodo privarčevan denar lahko unovčili za gradnjo slab kilometer dolgega vodovoda, po katerem bi avstrijska voda pritekla v Slovenijo.
A ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo spremembo projekta. Občine jo bodo še ta teden poskušale doseči z aneksom k pogodbi, a za Muto le za domače hribovske vodne vire, ne pa tudi za avstrijskega. Župan Mute je napovedal, da ne bo nagajal in kakorkoli ogrozil dokončanja projekta, ki ga izvaja družba Riko. Za položitev 300 metrov vodovodnih cevi po Avstriji in 900 metrov na domačih Pernicah bo po 1. maju iskal drugo rešitev.
Prijavijo naj se na drug razpis
»V Ljubljani so jasno povedali, naj končamo ta projekt brez vključitve avstrijske vode, saj je ta sprememba preveliko tveganje in bi lahko ogrozila celoten projekt. Občini so svetovali, naj kandidira za druga evropska sredstva, če želi zgraditi ta vodovod,« je pojasnila Marijana Cigala.
Po koncu projekta aprila se bo po Vošnerjevem mnenju pokazalo, da bo projekt dražji vsaj za pet milijonov, saj v njem ni predvidenih vodarn za čiščenje vode, nadzorni center pa naj bi bil brez potrebne opreme. V Radljah ob Dravi, kjer gradijo nadzorni center, so dejali, da ni tako, saj bo v njem instalirana računalniška in telemetrična oprema za upravljanje in nadziranje celotnega vodovodnega sistema.
