Odprt največji pokrit objekt v Sloveniji
Lidl Slovenija je v Arji vasi odprl več kot 70 milijonov evrov vreden logistični center, ki meri 57.000 kvadratnih metrov.
Odpri galerijo
Arja vas – Nov logistični center, ki so ga postavili tik ob avtocesti v Arji vasi v žalski poslovni coni Arnovski gozd, bo začel delovati čez štirinajst dni. Gre za največjo enkratno investicijo družbe Lidl Slovenija, ki je iskala večji center, potem ko je skladišče v Komendi zanje postalo premajhno. Načrtov s Komendo še ne razkrivajo.
Novi logistični center stoji na več kot 13 hektarjih zemljišča, gre za velikost 18 nogometnih igrišč, sam center meri več kot 57.000 kvadratnih metrov in je s tem trenutno največja pokrita stavba v državi. Pri gradnji je sodelovalo več kot sto slovenskih podjetij.
Zaradi posebne modularne gradnje je skladišče zelo prilagodljivo, je pojasnil generalni direktor družbe Lidl Slovenija Gregor Kosi: »Če se spremenijo potrebe in potrebujemo več hlajenega ali več zamrznjenega sortimenta, lahko v nekaj dneh vse popolnoma prenovimo, brez da bi zaradi tega šli v velike gradbene posege.« Modularna gradnja tudi skrajša logistične poti znotraj objekta, ki je tudi eden prvih tovrstnih Lidlovih skladišč po svetu.
Z novim skladiščem so v družbi pridobili veliko skladiščnega prostora. Medtem ko so imeli v skladišču v Komendi 18.000 paletnih mest jih je v Arji vasi 38.000, palete iz skladišča pa bi sestavile 46 kilometrov dolgo pot. Pri gradnji so upoštevali tudi okoljski vidik, saj ima objekt svojo sončno elektrarno z močno enega megavata, ki bo pokrivala okoli tretjino vseh potreb centra po električni energiji.
Pri ogrevanju skladišča bodo uporabljali tudi odpadlo toploto iz hladilne tehnike, na strehi pa imajo tudi 250 svetlobnikov, s katerimi zagotavljajo čim več naravne svetlobe v objektu, s čimer bodo zmanjšali tudi porabo energije za osvetlitev. Lidl se prav z novim centrom v Arji vasi poteguje za mednarodni Leed certifikat, ki ga podeljujejo za trajnostne gradnje in delovanje.
V novem logističnem centru bo delalo 200 ljudi, na novo so jih zaposlili več kot sto iz lokalnega okolja, je pojasnil generalni Kosi: »Nobenih težav s pridobivanjem kadrov nismo imeli, kar pomeni, da smo se že pravi čas znali tudi v lokalnem okolju ustrezno predstaviti in tudi na pristen način nagovarjati kadre. Se pa zelo veliko naših sodelavcev seli v popolnoma novo okolje.« Koliko natančno se jih je za ta korak odločilo, ni povedal.
Dodal je, da v družbi skrbijo tudi za pokojnine svojih zaposlenih: »Za vse zaposlene že več let vplačujemo v drugi pokojninski steber. To je bil izredno pomemben korak k temu, da našim sodelavcem ne zagotavljamo zgolj varne zaposlitve, ampak tudi varno življenje po upokojitvi.«
Žalski župan Janko Kos pričakuje, da se bo prihod novih Lidlovih sodelavcev poznal tudi v občini: »Tisti, ki bodo prišli od drugod, bodo morda potrebovali stanovanj, ki jih gradimo. Ugotovili smo že, da je premalo kapacitet v vrtcih, tudi v šolah in to bomo morali zagotoviti.«
Družba ima 57 trgovin in več kot 1800 zaposlenih. Skupni čisti prihodek od prodaje Lidla Slovenija je v poslovnem letu 2018 znašal 392,8 milijona evrov, kar je 9,6-odstotna rast v primerjavi z letom prej. Na slovenskem trgu posluje od leta 2007 in je del mednarodne skupine Lidl, ki je prisotna v 32 državah po svetu, ima 10.800 trgovin in zaposluje okoli 287.000 ljudi.
Glede na to, da občina poslovno cono Arnovski gozd še širi, investicije bodo prijavili tudi za evropska sredstva, župan Kos upa, da bo tretja razvojna os proti Koroški čim prej zgrajena. Ali bi jo, glede na to, da je poslovna cona prav v Arji vasi, vendarle raje videl iz Arje vasi in ne iz Šentruperta, pa je jasen: »Stroka je rekla ne in so šli v Braslovče. Kot župan ne bom nekoga prosil, naj avtocesto umesti na naše območje, da bi potem jaz imel civilno iniciativo. Naj pove stroka, saj je za to plačana. Verjamem, da se bomo končno nehali prepirati in zgradili avtocesto, ki bi že zdavnaj morala biti.«
Zagotovo pa bodo še pred hitro cesto proti Koroški morali v logističnem centru in poslovni coni dobiti bolje urejen izvoz z avtoceste. Da bo ta problem, je občina opozarjala že pred leti, saj so vedeli, da bo logistični center znatno povečal promet. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob odprtju logističnega centra obljubila najprej kratkoročne rešitve: »Za enkrat bomo to uredili s semaforji, potem pa z inovativno rešitvijo, ko bomo prvič v naši državi uredili nekoliko večje križišče za izhod in vhod na avtocesto. To bo do leta 2021. Strokovnjaki pravijo, da bo to dolgoročno uredilo promet.«
Novi logistični center stoji na več kot 13 hektarjih zemljišča, gre za velikost 18 nogometnih igrišč, sam center meri več kot 57.000 kvadratnih metrov in je s tem trenutno največja pokrita stavba v državi. Pri gradnji je sodelovalo več kot sto slovenskih podjetij.
Zaradi posebne modularne gradnje je skladišče zelo prilagodljivo, je pojasnil generalni direktor družbe Lidl Slovenija Gregor Kosi: »Če se spremenijo potrebe in potrebujemo več hlajenega ali več zamrznjenega sortimenta, lahko v nekaj dneh vse popolnoma prenovimo, brez da bi zaradi tega šli v velike gradbene posege.« Modularna gradnja tudi skrajša logistične poti znotraj objekta, ki je tudi eden prvih tovrstnih Lidlovih skladišč po svetu.
Trajnostna gradnja
Z novim skladiščem so v družbi pridobili veliko skladiščnega prostora. Medtem ko so imeli v skladišču v Komendi 18.000 paletnih mest jih je v Arji vasi 38.000, palete iz skladišča pa bi sestavile 46 kilometrov dolgo pot. Pri gradnji so upoštevali tudi okoljski vidik, saj ima objekt svojo sončno elektrarno z močno enega megavata, ki bo pokrivala okoli tretjino vseh potreb centra po električni energiji.
Pri ogrevanju skladišča bodo uporabljali tudi odpadlo toploto iz hladilne tehnike, na strehi pa imajo tudi 250 svetlobnikov, s katerimi zagotavljajo čim več naravne svetlobe v objektu, s čimer bodo zmanjšali tudi porabo energije za osvetlitev. Lidl se prav z novim centrom v Arji vasi poteguje za mednarodni Leed certifikat, ki ga podeljujejo za trajnostne gradnje in delovanje.
Zaposleni domači
V novem logističnem centru bo delalo 200 ljudi, na novo so jih zaposlili več kot sto iz lokalnega okolja, je pojasnil generalni Kosi: »Nobenih težav s pridobivanjem kadrov nismo imeli, kar pomeni, da smo se že pravi čas znali tudi v lokalnem okolju ustrezno predstaviti in tudi na pristen način nagovarjati kadre. Se pa zelo veliko naših sodelavcev seli v popolnoma novo okolje.« Koliko natančno se jih je za ta korak odločilo, ni povedal.
Dodal je, da v družbi skrbijo tudi za pokojnine svojih zaposlenih: »Za vse zaposlene že več let vplačujemo v drugi pokojninski steber. To je bil izredno pomemben korak k temu, da našim sodelavcem ne zagotavljamo zgolj varne zaposlitve, ampak tudi varno življenje po upokojitvi.«
Žalski župan Janko Kos pričakuje, da se bo prihod novih Lidlovih sodelavcev poznal tudi v občini: »Tisti, ki bodo prišli od drugod, bodo morda potrebovali stanovanj, ki jih gradimo. Ugotovili smo že, da je premalo kapacitet v vrtcih, tudi v šolah in to bomo morali zagotoviti.«
Lidl Slovenija v številkah
Družba ima 57 trgovin in več kot 1800 zaposlenih. Skupni čisti prihodek od prodaje Lidla Slovenija je v poslovnem letu 2018 znašal 392,8 milijona evrov, kar je 9,6-odstotna rast v primerjavi z letom prej. Na slovenskem trgu posluje od leta 2007 in je del mednarodne skupine Lidl, ki je prisotna v 32 državah po svetu, ima 10.800 trgovin in zaposluje okoli 287.000 ljudi.
Infrastruktura
Glede na to, da občina poslovno cono Arnovski gozd še širi, investicije bodo prijavili tudi za evropska sredstva, župan Kos upa, da bo tretja razvojna os proti Koroški čim prej zgrajena. Ali bi jo, glede na to, da je poslovna cona prav v Arji vasi, vendarle raje videl iz Arje vasi in ne iz Šentruperta, pa je jasen: »Stroka je rekla ne in so šli v Braslovče. Kot župan ne bom nekoga prosil, naj avtocesto umesti na naše območje, da bi potem jaz imel civilno iniciativo. Naj pove stroka, saj je za to plačana. Verjamem, da se bomo končno nehali prepirati in zgradili avtocesto, ki bi že zdavnaj morala biti.«
Zagotovo pa bodo še pred hitro cesto proti Koroški morali v logističnem centru in poslovni coni dobiti bolje urejen izvoz z avtoceste. Da bo ta problem, je občina opozarjala že pred leti, saj so vedeli, da bo logistični center znatno povečal promet. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob odprtju logističnega centra obljubila najprej kratkoročne rešitve: »Za enkrat bomo to uredili s semaforji, potem pa z inovativno rešitvijo, ko bomo prvič v naši državi uredili nekoliko večje križišče za izhod in vhod na avtocesto. To bo do leta 2021. Strokovnjaki pravijo, da bo to dolgoročno uredilo promet.«