Odstavljena direktorja odhajata z odpravnino

Vsebina dogovora z Zlatkom Fickom in finančno direktorico Darjo Derganc ostaja skrivnost.
Fotografija: Med vzroki za odhod Zlatka Ficka je tudi zaostanek pri sanitarni sečnji. Foto Blaž Samec
Odpri galerijo
Med vzroki za odhod Zlatka Ficka je tudi zaostanek pri sanitarni sečnji. Foto Blaž Samec

Ljubljana, Kočevje – Sanitarna sečnja in predlagana investicija – nova poslovna stavba – sta glavna vzroka, da je osemčlanski nadzorni svet v torek zvečer odstavil Zlatka Ficka, glavnega direktorja podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG), in finančno direktorico Darjo Derganc. Sporazum, ki sta ga sklenila nadzorni svet in Zlatko Ficko je zaupne narave, pravi predsednik nadzornega sveta SiDG mag. Andrej Rihter.

Oba odstavljena direktorja bosta prejela odpravnini v višini največ šestkratnega osnovnega mesečnega plačila direktorja, kar v primeru Ficka pomeni največ 44.400 evrov, malo manj dobi Dergančeva. Kako je nadzorni svet – v njem so trije predstavniki zaposlenih in pet predstavnikov ustanovitelja, torej štirih ministrstev in opozicije – glasoval, ni znano oziroma, kot je zapisal Rihter, je bil sklep izglasovan »s potrebno večino glasov«.

Za začasnega direktorja družbe SiDG so imenovali dosedanjega predsednika nadzornega sveta Sama Mihelina, ki bo poskrbel tudi za postopke za izbiro novega direktorja. Ta bo imenovan najpozneje v letu dni. Je pa že slišati – odgovora še nismo prejeli –, da naj bi si Zlatko Ficko našel zaposlitev na zavodu za gozdove, natančneje v kočevskem Gojitvenem lovišču Medved.
 

Uspešno poslovanje SiDG


Sporazumna odstavitev direktorja podjetja, kjer gospodarijo z 234.986 hektari državnih gozdov oziroma 21 odstotki vseh slovenskih gozdov, je pri nekaterih postavila veliko vprašanj o uspehu državnega podjetja, ki je lani prodalo 1,35 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov in ustvarilo 66 milijonov evrov prihodkov oziroma 11,4 milijona evrov čistega dobička.



Nekateri njihovi izvajalci – zaradi strahu pred izgubo dela ne želijo biti imenovani – opozarjajo, da sekajo in spravljajo les pod ceno. Neimenovani vir, ki ima podjetje z več kot dvajsetimi zaposlenimi, pravi: »V času koncesionarjev nam je država priznavala 23 evrov za stroške sečnje in spravila. Zdaj delamo za SiDG tudi po deset evrov.« Izvajalcem je tudi nerazumljivo, da je država najprej zagotovila več milijonov, da so se izvajalci opremili s potrebno opremo – menda naj bi bili med najbolj opremljenimi v Evropi –, zdaj pa SiDG vzpostavlja lastno proizvodnjo.

Med vzroki za odhod Zlatka Ficka je tudi zaostanek pri sanitarni sečnji. Foto Blaž Samec
Med vzroki za odhod Zlatka Ficka je tudi zaostanek pri sanitarni sečnji. Foto Blaž Samec


Danilo Anton Ranc, generalni direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa poudarja, da je bilo z zakonom o gospodarjenju z državnimi gozdovi zelo jasno opredeljeno, da bo država s SiDG vzpostavila štiri centre za zbiranje in predelavo lesa: »Do uresničitve teh sklepov ni prišlo, čeprav so bili za to finančni viri in tudi zakon je to omogočal.«



Ranc je prepričan, da bi v vsem tem času v Sloveniji lahko vzpostavili najmanj dva lesna centra. S tem bi povečali delež lesa, ki ga predelamo doma oziroma bi od posekanih pet do šest milijonov kubičnih metrov lesa na leto doma lahko predelali več kot 1,5 milijona kubičnih metrov lesa, kar ga predelamo zdaj. »Z ustanovitvijo SiDG je država naredila pomemben premik v panogi, a so še velike priložnosti,« pravi Ranc. Bolj optimističen pa je Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS, ki ocenjuje, da je SiDG vzpostavila pregleden sistem, s katerim podjetjem zagotavljajo, da predelajo več kot 90 odstotkov vse hlodovine, posekane v državnih gozdovih.

Komentarji: