Ošpic pri nas še ni
V Avstriji letos skupaj že 26 primerov, lani le eden, leta 2020 pa skupaj 25.
Odpri galerijo
Ošpice se širijo po Avstriji. Le vprašanje časa je, kdaj bodo prvi oboleli tudi pri nas. FOTO: Shutterstock
Avstrijsko ministrstvo za zdravje je v sredo poročalo o 24 aktualnih primerih ošpic. Lani so na primer imeli le enega, letos pa skupaj že 26: poleg sedanjih 24 primerov na Štajerskem, Koroškem in na Dunaju, še en primer v prestolnici, ki pa ni več aktiven in zato po navedbah ministrstva ni imel nobene povezave z izbruhom na Štajerskem.
Preberite še:
Na Štajerskem je bilo doslej znanih 22 primerov. Vsi bolniki so otroci. V začetku tedna se je na otroškem oddelku Univerzitetne klinike v Gradcu zaradi okužbe še vedno zdravilo šest otrok. V sredo se je število zmanjšalo na štiri.
Kako smo na možni izbruh pripravljeni pri nas?
Epidemiološka služba NIJZ spremlja stanje in do danes niso prejeli prijave pojava ošpic. Če se bo primer pojavil, bodo javnost obvestili.
V tem primeru je ravnanje določeno po protokolu, skladno s smernicami pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje. Publikacija je dostopna na povezavi.
V letu 2022 in leta 2021 v Sloveniji nismo zaznali nobenega primera okužbe z ošpicami, v letu 2020 pa šest primerov, ki so bili domnevno povezani z izbruhom v kranjski regiji, ki se je začel v novembru 2019.
V Evropi je bil pred pandemijo covida-19 zaznan vsakoletni porast primerov ošpic, tudi v Sloveniji smo imeli vse več izbruhov, čeprav smo bili v desetletju med 2000 in 2009 brez primerov ošpic, so sporočili z NIJZ.
V Sloveniji med pandemijo covida-19 ni bilo upada v precepljenosti s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), je pa v zadnjih letih postopoma upadala precepljenost proti OMR z drugim odmerkom cepiva. Ker je bila v zadnjih letih precepljenost proti OMR pod 95 odstotki, v Ljubljanski regiji pa je občasno padla celo pod 90 odstotkov, je stroka za povečanje precepljenosti predlagala dodatne ukrepe. Eden od teh je, da vrtci ne sprejemajo necepljenih otrok proti ošpicam, saj je visoka precepljenost v kolektivih še posebej pomembna za varnost in zdravje vključenih v skupino. Ošpice namreč lahko pri nekaterih otrocih potekajo težje, z zapleti. V skupinah, kjer je precepljenost prenizka, se ob vnesenem primeru ošpice lahko hitro razširijo na vse necepljene in morda tudi na posameznike, ki so se cepili, pa niso razvili ustrezne zaščite. Za preprečevanje širjenja ošpic v populaciji je potrebna visoka precepljenost (vsaj 95 odstotkov).
Zaradi porasta števila primerov ošpic v Evropi pred pandemijo covida-19 so tudi nekatere evropske države na novo uvedle obvezno cepljenje proti ošpicam in dodatne ukrepe za povečanje precepljenosti.
Je bilo pa v pandemiji covida-19 opaziti upad v precepljenosti pri nekaterih drugih predšolskih in šolskih cepljenjih, kar naj bi bila po informacijah izvajalcev cepljenja predvsem posledica zamika v izvajanju cepljenja, ki je nastal zaradi izolacij, karanten, šole na daljavo in spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema. Številni otroci zato niso bili cepljeni ob predvidenem času (kot to določa program cepljenja), ampak kasneje (npr. v naslednjem letu), kar se pozna pri podatkih o precepljenosti.
Precepljenost predšolskih otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam znaša v povprečju 95,3 odstotka, najnižja, 90-odstotna pa je v kranjski regiji.
Zaščita po cepljenju je dolgotrajna, večinoma dosmrtna, potrjujejo na NIJZ.
Ker smo bili zaradi obvladovanja epidemije covida-19 dolga časa izolirani in izvajali vse možne varovalne ukrepe, se tudi preostali virusi niso pretirani širili. Zdaj pa spet kažejo zobe. Tudi respiratornega sincicijskega virusa je več: če je bil prej omejen le na zimsko sezono, zdaj kroži vse leto.
