Osrednja strokovna tema – nano celuloza
V Kočevju se bo danes zvečer začel Festival lesa
Odpri galerijo
Na enem od Festivalov lesa se je predstavil tudi Janez Tratar z lesenim kolesom. Foto Simona Fajfar
Kočevje – Danes popoldne se bo z razglasitvijo rezultatov mednarodnega natečaja Prastol začel šesti Festival lesa, ki bo potekal v Kočevju do 16. oktobra. »Nastal je iz ideje, da promovira lesarsko šolo, sedaj pa utrjuje svoje poslanstvo preko oblikovanja, predelave do izrabe lesa z novim znanjem,« pravi Meta Kamšek, upokojena ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje.
»Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se natečaj Prastol, ki letos poteka četrtič po vrsti, uveljavlja tudi v tujini, saj prihajajo predlogi tako iz Slovenije kot tujine. Lani smo gostili nagrajenca iz Indije, tokrat prihaja nagrajenka s Švedske,« pravi Kamškova. Posebnost natečaja je, da strokovna komisija pod vodstvom dr. Janeza Suhadolca izbere tri najboljše stole in nagrajencem omogoči izdelavo prototipa nagrajenega stola. »Oblikovalcu se tako premostiti običajno težak korak od ideje do prvega materializiranega izdelka,« pravi sogovornica, ki dodaja, da bodo nagrajeni stoli iz preteklih let na voljo za ogled in uporabo v Mestni kavarni v Kočevju ter kavarni KCK.
Poleg tega, da bo prvič javno predstavljena tudi lesena skulptura z naslovom Spomin na mladost v Predgradu hrvaškega umetnika Denisa Kraškovića, je posebnost tokratne otvoritve Festivala lesa povezana z oblikovalsko legendo Nikom Kraljem. Izdelal je načrte za lesene igrače, nekakšne legice, ki jih bo njegova hčerka dr. Veronika Kralj Iglič poklonila kočevski srednji šoli.
Festival ponuja tudi delavnice za otroke, družine in odrasle, ki bodo potekale predvsem v soboto. Še pred tem pa bo v petek otvoritev razstave mozaikov in skulptur Tomaža Hartmana z naslovom Apsyrtides – tri zgodbe, kjer bo avtor spregovoril tudi o svojem ustvarjanju.
Pogled v prihodnost lesa pa bo nudila strokovna konferenca Wood Tech Talk, ki bo kot celodnevni dogodek zaključila festival v torek. Podjetje Ars Pharmae bo za lastnike gozdov pripravilo navodila za pripravo lubja za ekstrakcijo abigenola, zdravilne učinkovine bele jelke. »Predstavili pa bodo tudi podjetniško priložnost ekstrakcije abigenola, ki ga mora podjetje za sedaj opravljati v tujini,« pravi Meta Kamšek. Podjetji Fovea in Sofida pa bosta predstavili novo aplikacijo foto optične meritve hlodovine, ki bistveno znižuje stroške poslovanja v gozdu in je časovno učinkovita.
Osrednja tema letošnje WTT konference bo nano celuloza. Dva največja strokovnjaka, mag. Mateja Mešl z Inštituta za papir in celulozo ter dr. David Ravnjak iz Papirnice Vevče, bosta predstavila možnosti industrijske proizvodnje nano celuloze in opozorila na napredni material, ki raste okoli nas. »S Primožem Ovnom z bioteniške fakultete pa se bo razmišljalo tudi o možnih novih vidikih uporabe nano celuloze,« pravi Meta Kamšek.
Festival, ocenjuje sogovornica, je v domačem okolju dosegel spremembo v odnosu do lesa: »Ljudje, ki pridejo na festival, priznajo, da če smo iz Kočevja, smo pač leseni. Ta preprost stavek kaže pozitiven odnos do lesa in poglobljeno identiteto – ponos.« Na šoli se vse to ne vidi v presenetljivo velikem vpisu v lesarski program, vendar so razlog za to tudi manjše generacije, tako da se bo tudi to sčasoma spremenilo. »Bi pa bilo idealno, če bi se tako odvijal tudi gospodarski del te zgodbe o lesu, vendar nam je popolnoma jasno, da so to zgodbe na dolgi rok,« pravi Kamškova.
Natećaj zanimiv tudi za tujce
»Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se natečaj Prastol, ki letos poteka četrtič po vrsti, uveljavlja tudi v tujini, saj prihajajo predlogi tako iz Slovenije kot tujine. Lani smo gostili nagrajenca iz Indije, tokrat prihaja nagrajenka s Švedske,« pravi Kamškova. Posebnost natečaja je, da strokovna komisija pod vodstvom dr. Janeza Suhadolca izbere tri najboljše stole in nagrajencem omogoči izdelavo prototipa nagrajenega stola. »Oblikovalcu se tako premostiti običajno težak korak od ideje do prvega materializiranega izdelka,« pravi sogovornica, ki dodaja, da bodo nagrajeni stoli iz preteklih let na voljo za ogled in uporabo v Mestni kavarni v Kočevju ter kavarni KCK.
ZenEgg Gašperja Premožeta, s katerim je uspel na Kickstarterju, platformi za množično financiranje. Premože je primer predstavil tudi na Festivalu lesa. Foto Simona Fajar
Poleg tega, da bo prvič javno predstavljena tudi lesena skulptura z naslovom Spomin na mladost v Predgradu hrvaškega umetnika Denisa Kraškovića, je posebnost tokratne otvoritve Festivala lesa povezana z oblikovalsko legendo Nikom Kraljem. Izdelal je načrte za lesene igrače, nekakšne legice, ki jih bo njegova hčerka dr. Veronika Kralj Iglič poklonila kočevski srednji šoli.
Festival ponuja tudi delavnice za otroke, družine in odrasle, ki bodo potekale predvsem v soboto. Še pred tem pa bo v petek otvoritev razstave mozaikov in skulptur Tomaža Hartmana z naslovom Apsyrtides – tri zgodbe, kjer bo avtor spregovoril tudi o svojem ustvarjanju.
Pogled v prihodnost lesa pa bo nudila strokovna konferenca Wood Tech Talk, ki bo kot celodnevni dogodek zaključila festival v torek. Podjetje Ars Pharmae bo za lastnike gozdov pripravilo navodila za pripravo lubja za ekstrakcijo abigenola, zdravilne učinkovine bele jelke. »Predstavili pa bodo tudi podjetniško priložnost ekstrakcije abigenola, ki ga mora podjetje za sedaj opravljati v tujini,« pravi Meta Kamšek. Podjetji Fovea in Sofida pa bosta predstavili novo aplikacijo foto optične meritve hlodovine, ki bistveno znižuje stroške poslovanja v gozdu in je časovno učinkovita.
Pogled v prihodnost
Osrednja tema letošnje WTT konference bo nano celuloza. Dva največja strokovnjaka, mag. Mateja Mešl z Inštituta za papir in celulozo ter dr. David Ravnjak iz Papirnice Vevče, bosta predstavila možnosti industrijske proizvodnje nano celuloze in opozorila na napredni material, ki raste okoli nas. »S Primožem Ovnom z bioteniške fakultete pa se bo razmišljalo tudi o možnih novih vidikih uporabe nano celuloze,« pravi Meta Kamšek.
Festival, ocenjuje sogovornica, je v domačem okolju dosegel spremembo v odnosu do lesa: »Ljudje, ki pridejo na festival, priznajo, da če smo iz Kočevja, smo pač leseni. Ta preprost stavek kaže pozitiven odnos do lesa in poglobljeno identiteto – ponos.« Na šoli se vse to ne vidi v presenetljivo velikem vpisu v lesarski program, vendar so razlog za to tudi manjše generacije, tako da se bo tudi to sčasoma spremenilo. »Bi pa bilo idealno, če bi se tako odvijal tudi gospodarski del te zgodbe o lesu, vendar nam je popolnoma jasno, da so to zgodbe na dolgi rok,« pravi Kamškova.
