Označili bodo 400 kilometrov kolesarkih stez

Podpis dogovora: Sodelovanje države in 24 gorenjskih občin – Urejanje omrežja bo stalo 300 milijonov evrov – Polnilnice, zemljevid ...
Fotografija: Po ureditvi povezav bo Gorenjska do kolesarjev prijaznejša. Foto Blaž Račič
Odpri galerijo
Po ureditvi povezav bo Gorenjska do kolesarjev prijaznejša. Foto Blaž Račič

Jesenice – Na Gorenjskem namerava država skupaj s 24 občinami označiti in urediti več kot 400 kilometrov kolesarskih povezav. Kolesarska infrastruktura bo stala 300 milijonov evrov, ki jih bodo pridobili iz evropskih, državnih in občinskih virov.

Dogovor za označitev kolesarskega omrežja so predstavniki Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (Ragor) in 24 občin tik pred iztekom njegovega mandata včeraj podpisali z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem. Kot je povedal direktor Ragorja Stevo Ščavničar, so se na ta korak pripravljali dve leti. Več kot 400 kilometrov kolesarskih povezav na državnih, regionalnih in lokalnih cestah bodo označili s 600 usmerjevalnimi tablami in poleg tega tudi v elektronski obliki izdelali kolesarski zemljevid.

»Ob veliki rasti turizma ne moremo čakati na gradnjo novih kolesarskih stez,« pravi Ščavničar. K sodelovanju bodo povabili tudi gostince ob poteh, ki bodo kolesarjem ponudili dodatne informacije.


Po avtocestnem kolesarski križ


Hkrati bodo ob poteh postavili električne polnilnice, stojala za kolesa in drugo infrastrukturo, da bi tudi tako spodbudili uporabo koles na Gorenjskem, kjer je turizem ena glavnih gospodarskih dejavnosti. Polnilnice bodo razporejene tako, da noben kolesar ne bo obstal s praznim akumulatorjem.

Kot je znova napovedal minister Gašperšič, bo država po zgledu avtocestnega križa zgradila še kolesarskega, del katerega so že označene kolesarske povezave od Rateč do Ljubljane in ob reki Dravi. Letos bodo do konca označili povezave od Ljubljane do Obrežja, prihodnje leto pa še od Maribora do Obale.

Kolesarski križ bo hrbtenica kolesarskih povezav in bo skupaj dolg več kot tisoč kilometrov; doslej so ga uredili v dolžini 260 kilometrov. Namenjen bo spodbujanju turizma, trajnostne mobilnosti in zagotavljanju večje prometne varnosti. Odhajajoči minister pravi, da bo Slovenija postala do kolesarjev prijazna država.


Od Bleda do Bohinja najprej čez dve leti


Poleg urejene kolesarske infrastrukture je pomembno tudi oblikovanje prometne kulture oziroma zavesti, da bodo vozniki motornih vozil kolesarje prepoznali kot ranljivejše udeležence v prometu in jim bodo na cestah namenili pozornost in spoštovanje, je opozoril Andrej Zalokar, predsednik svetovalnega organa za razvoj kolesarstva Gorenjske regije. Kot je dejal, je pri tem pomembno sodelovanje med vsemi deležniki, od nevladnih organizacij do lokalnih skupnosti in državnih ustanov, kot je Agencija za varnost prometa. Minister je ocenil, da se prometna kultura počasi spreminja in kot pomembno izpostavil izobraževanje učencev in dijakov v šolah.

A na eno najbolj nujnih kolesarskih povezav med Bledom in Bohinjem bo treba počakati še nekaj let. Kot je dejal župan Bleda Janez Fajfar, bodo stezo od Bleda do Bohinjske Bele oziroma do Obrn uredili prihodnje leto. Za zahteven odsek skozi ozko dolino Save Bohinjke pri Soteski je pripravljenih nekaj različic, pravi Jože Sodja, podžupan občine Bohinj, za odsek od Soteske do Nomnja in naprej proti Bohinjski Bistrici pa občina zbira soglasja lastnikov zemljišč. Sodja upa, da bi bila povezava Bohinja in Bleda dokončana v dveh ali treh letih.

V Radovljici so že pred leti izdelali lastne oznake kolesarskih poti, ki niso enake oznakam, kot jih določajo državni predpisi. Župan Ciril Globočnik pravi, da ga dvojne oznake ne bodo motile.

Komentarji: