Po mnenju stroke je tudi nov predlog slab

Predlog novele zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja spreminja število članov svetov zavodov vrtcev in šol. Koliko članov bo v svetu zavoda in koliko jih bo kdo imel, so večkrat popravljali. Predlog, ki ga bodo predvidoma januarja obravnavali poslanci, predvideva, da bi imeli predstavniki zaposlenih, ustanoviteljev in staršev vsak po tri predstavnike v svetu zavoda. A je tudi ta po mnenju stroke nesprejemljiv.

Odločitve s petkove seje odbora za izobraževanje ostajajo

Burno petkovo sejo odbora za izobraževanje je zaznamovalo tudi to, da so redki ob koncu vedeli, kaj so izglasovali. Prvotni predlog koalicijskih poslancev, da bi v svetu zavoda imeli predstavniki ustanoviteljev pet članov, starši in zaposleni pa vsak po tri, so povozili koalicijski poslanci z amandmajem. V njem so predlagali, da bi število članov sveta zavoda zmanjšali na sedem, tri predstavnike bi imeli predstavniki ustanovitelja, po dva pa starši in zaposleni. Med sejo odbora so koalicijski poslanci predlagali, da bi imela vsaka skupina po tri člane v svetih zavodov. To je bilo kot amandma odbora tudi sprejeto.

Sprememba v sestavi sveta zavoda bi vplivala tudi na imenovanje ravnatelja. FOTO: Jože Suhadolnik

Stroka je prvotni predlog sprememb v celoti povozila. Vztrajajo, da tudi ta predlog, čeprav zdaj ustanovitelji ne bodo imeli več glasov od drugih, ni dober. »Z amandmaji, ki jih predlagatelji vlagajo tik pred ali kar med sejo odbora, si želijo sicer narediti vtis, da se odzivajo na strokovne kritike, dejansko pa so ti manevri zgolj v funkciji politične manipulacije. Vse tri formule, vključno z zadnjo (3-3-3), so si namreč enake v točki, ki je strokovno najbolj sporna: predstavnikom zaposlenih v svetu šole jemljejo dva glasova in tako slabijo moč strokovnih argumentov pri upravljanju šole na račun večanja moči političnih predstavnikov. Formulo 3-3-3 je že leta 2006 uveljavil minister Milan Zver in tudi takrat smo se v strokovnih združenjih oglasili ter opozarjali na nesprejemljivost takih sistemskih posegov brez širše razprave in po skrajšanem postopku,« je za Delo dejal Damijan Štefanc.

Šlo bi, če …

Predsednik zveze osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je opozoril, da gre za »že videno. V normalnih demokracijah ima tisti, ki da denar, tudi glavno besedo. Ampak v normalnih demokracijah ne bi samih sebe streljali v koleno in imenovali nesposobnih ravnateljev, ker se zavedajo, kaj to pomeni za prihodnost. Ker pri nas ni tako, ti predlogi niso dobri.«

Odbor za izobraževanje za drugačno sestavo svetov zavodov

Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj pravi, da ne podpirajo nobenih sprememb. »Pričakujemo, da bo ostalo tako, kot je bilo. Samo tako lahko namreč zagovarjamo kakovost v vzgoji in izobraževanju.« Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar je poudarila, da bi bil nov predlog pogojno sprejemljiv. »Če bi bili vzpostavljeni mehanizmi odgovornosti članov sveta zavoda. Če pa to pomeni le večji vpliv politike, je to seveda zelo narobe.«

Želje

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so prejšnji teden sporočili, da pričakujejo, da bodo imeli ustanovitelji največ članov v svetu zavoda ter da bo mandat vezan na mandat občinskega sveta. O novem predlogu novele zakona je generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar povedala, da gre za rešitev, kakršna je že bila pred leti in »takrat občine niso opozarjale na problem sestave svetov zavodov. Problem je nastal, ko je ena skupina prevladala.«

Stroka: Takšen zakon bi pomenil politizacijo vrtcev in šol

V Svizu vztrajajo, da so spremembe škodljive. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je poudaril, da »neresno spreminjanje in poigravanje s konceptom sestave svetov vrtcev in šol, ki se je na koncu ustavilo pri tretjinah, kaže na nerazumljivo lahkotnost in brezbrižnost večine poslank in poslancev, ki jim je očitno malo mar za stabilno in kakovostno delovanje slovenskega javnega šolstva, ter ponovno potrjuje podcenjevalen odnos politike do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju«.