Po opravkih se ne odpravljamo več le z avtomobilom

Pravijo, da so edina stalnica spremembe – v hitrem, zasedenem svetu, v katerem se nam nenehno nekam mudi, pa še posebej. Tehnološki napredek, podnebne spremembe, takšne in drugačne krize in podobno kreirajo naš vsakdan tako, da se mu prilagajamo, usvajamo nove navade, opuščamo stare in preizkušamo novosti.

To se pozna tudi na področju mobilnosti. Na eni strani, na primer, število avtomobilov na naših cestah narašča, hkrati pa je v zadnjih nekaj mesecih njihova prodaja upadla; stanje na cestah se je umirilo, povečalo se je povpraševanje po kolesih. Za pot v službo ali po opravkih so priljubljena tudi alternativna, urbana »prevozna« sredstva, kot sta na primer električni skiro in rolka oz. longboard.

In prav zaradi porasta različnih načinov prehajanja od točke A do točke B je smiselna tudi prilagoditev oziroma razširitev avtomobilskega zavarovanja še na ostala moderna prevozna sredstva, s katerimi se lahko počutimo enako varne kot v avtomobilu.

 
Več vrst mobilnosti, več vrst nevarnosti

V Sloveniji se iz leta v leto povečuje število tistih, ki se vsakodnevno vozijo v večja slovenska mesta, tam pa se srečujejo z gnečo in pomanjkanjem prostih parkirnih mest. Zato je v porastu kombiniranje več oblik mobilnosti na eni sami poti.

Poleg avta tako pridejo v poštev še kolo, skiro, rolko ali njihove električne izvedenke. Z njimi smo v mestu pogosto hitrejši in fleksibilnejši, v avtomobilih pa ne zavzamejo veliko prostora. Vedno več je tudi takšnih, ki jih lahko zložimo in odnesemo s seboj v pisarno, kjer počakajo na konec delovnega dne.

Včasih pa se prednost sodobnih mobilnih sredstev lahko spremeni v slabost. Zaradi neprilagojene hitrosti, trenutka nezbranosti, pomanjkljive varnostne opreme, nepoznavanja cestnoprometnih predpisov ali pa zgolj zaradi poškodbe cestišča se lahko zgodi nesreča, v kateri se poškodujemo ali povzročimo škodo.
 

Samo čelada ni dovolj

V nasprotju z avtomobilskim zavarovanjem zavarovanje sodobnih oblik mobilnosti še ni obvezno. To pa ne pomeni, da za morebitno škodo ne odgovarjamo in da se nam ne more nič zgoditi. Vse prepogosto namreč na pločniku opazimo pešce, ki ovirajo kolesarje in druge udeležence v prometu, vožnjo kolesarjev, rolkarjev in voznikov skirojev v napačno smer, brez zaščitne opreme, s slušalkami v ušesih ali telefonom v roki … Zmotno je namreč prepričanje, da promet spada le na cesto, ne pa tudi na pločnik – tudi tam veljajo pravila in treba se jih je držati, sicer smo lahko hitro vpleteni v nezgodo.