Pod pritiski ne bomo klonili
Vso energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize.
Odpri galerijo
Vso energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na slovensko javnost se kot uredniki večjih slovenskih medijev obračamo s pismom, ker se zavedamo pomembnosti in kritičnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije covida-19. Smo sredi globalne zdravstvene, socialne, gospodarske krize generacije, pa naj gre za zdravnike, zdravstvene delavce, politike in druge odločevalce ali za novinarje in urednike.
V resnici gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo. Spopad z virusom in »zmaga« nad nečim, kar se je še pred meseci zdelo tako rekoč nepredstavljiva lekcija iz zgodovinskih učbenikov, kot fikcija iz prihodnosti, ki naj ne uide iz znanstvenofantastičnih filmov, je lahko le kolektivna akcija družbe.
Je naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga. Če kdaj, se moramo biti zdaj sposobni pogovarjati in pogovoriti o sebi, sicer bodo posledice strašljive in bodo nepopravljivo prizadele generacije, ki prihajajo.
Mediji, novinarji in uredniki, ki v njih delamo, in drugi soustvarjalci medijskih vsebin se svoje vloge, odgovornosti z vso globino in brutalnostjo krize vred zavedamo in v skladu s tem opravljamo in bomo opravili svoj del naloge. Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci po različnih medijskih kanalih, vsebinskih formatih in žanrih lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19.
Naj pri tem najprej poudarimo, da smo mediji ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti: s postavljanjem vprašanj sogovornikom, četudi za nosilce moči neprijetnih, smo ji dolžni podati celostne, relevantne informacije, dogodke pa obenem umeščati v širši kontekst, ga pojasnjevati. Pri tem odgovore intenzivno iščemo pri stroki, v stampedu lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij, ki nimajo nobene znanstvene podlage, vztrajamo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. Za nas šteje le resnica. Ozaveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih spornih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo. Prepričani smo, da smo ga v zadnjih mesecih opravili dobro, po najboljših močeh.
Zavedamo se, da se na razmere, v katerih smo, doslej v marsičem nismo mogli v celoti pripraviti, gre za situacijo, ki v sodobnem času nima enakovredne primerjave. Zavedamo se, da so zato potrebni tudi izjemni in nemalokrat izredno boleči ukrepi, ki posegajo v naša življenja in celo civilizacijske pridobitve, v pravice in svoboščine demokratičnih ureditev na doslej nepredstavljiv način. Res je, da neprijetne odločitve sprejemajo mnoge države po vsem svetu. V tem nismo nikakršna izjema.
Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del »nove normalnosti«: v ravni komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali po različnih medijskih in drugih kanalih, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo.
Namesto iskanja krivcev, pri čemer smo pri nas v zadnjih tednih še posebej intenzivno na tapeti neresničnih obtožb ravno mediji, v primerljivih demokratičnih državah vladajoči poteze, odločitve, ukrepe večinoma konsistentno, strpno in razumljivo utemeljujejo in usklajeno osmišljajo. Redkokje oblast tako intenzivno posega na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze, kljub deklarativni osredotočenosti prav na spopadanje s krizo.
In ne nazadnje, redkokje v EU so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade. Seznam vseh tovrstnih incidentov – ti so po našem mnenju presegli vse meje sprejemljivega in ne koristijo nikomur, razen morda zelo partikularnim političnim interesom – je dokumentiran in o njih so bile obveščene tudi vse reprezentativne in relevantne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki je bilo ena ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve.
Posledice obračunavanja z mediji so za vso družbo uničujoče: takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov. Mediji smo krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti, dolgo časa vzdrževanega nestrateškega in neodgovornega medijskega lastništva, evropsko neprimerljive, zastarele medijske zakonodaje, finančnih in kadrovskih zagat. V takšnih razmerah so pritiski oblasti, s katerimi se nas večina srečuje vsak teden, če že ne vsak dan, dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo. Ne bežimo pred kritiko, tudi ostro ne, ne zanikamo, da delamo tudi napake.
Kriza je razkrila in razgalila marsikaj, še bolj pa je poudarila neizpodbitno dejstvo: da državljani kakovostno novinarstvo potrebujejo in, sodeč po raziskavah, po njem tudi intenzivno posegajo. Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo védenje, razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti in žal nemalokrat smrtonosnosti bistveno slabše. Ne kriza ne karkoli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij.
Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Vso energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. To bi moral biti cilj vlade. To je tudi v interesu vseh nas kot družbe.
Odgovorni uredniki medijev:
Matija Stepišnik, Večer; Manica J. Ambrožič, Informativni program TV Slovenija; Bojan Budja, Delo, Slovenske novice; Mojca Petrič Bužan, Regionalni TV-program, RTV-center Koper/Capodistria; Nejc Jemec, Drugi program Radia Slovenija, Val 202; Tomaž Karat, Regionalni TV-program, RTV-center Maribor; Silva Križman, Primorske novice; Miran Lesjak, Dnevnik; Robert Levstek, Radio Maribor; Goran Obrez, Ekipa SN; Gregor Peternel, Športni program TV Slovenija; Danijel Poslek, Prvi program Radia Slovenija; Andraž Pöschl, Kulturni in umetniški program TV Slovenija; Darko Pukl, Radio Si; Grega Repovž, Mladina; Simon Rosc, Svet24; Andrej Šavko, Radio Koper; Barbara Štrukelj, Slovenska tiskovna agencija; Silvester Šurla, Reporter; Tatjana Tanackovič, Nedeljski dnevnik; Vanja Vardjan, Razvedrilni program TV Slovenija; Matej Venier, ARS – 3. program Radia Slovenija
V resnici gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo. Spopad z virusom in »zmaga« nad nečim, kar se je še pred meseci zdelo tako rekoč nepredstavljiva lekcija iz zgodovinskih učbenikov, kot fikcija iz prihodnosti, ki naj ne uide iz znanstvenofantastičnih filmov, je lahko le kolektivna akcija družbe.
Je naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga. Če kdaj, se moramo biti zdaj sposobni pogovarjati in pogovoriti o sebi, sicer bodo posledice strašljive in bodo nepopravljivo prizadele generacije, ki prihajajo.
Mediji, novinarji in uredniki, ki v njih delamo, in drugi soustvarjalci medijskih vsebin se svoje vloge, odgovornosti z vso globino in brutalnostjo krize vred zavedamo in v skladu s tem opravljamo in bomo opravili svoj del naloge. Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci po različnih medijskih kanalih, vsebinskih formatih in žanrih lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19.
Naj pri tem najprej poudarimo, da smo mediji ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti: s postavljanjem vprašanj sogovornikom, četudi za nosilce moči neprijetnih, smo ji dolžni podati celostne, relevantne informacije, dogodke pa obenem umeščati v širši kontekst, ga pojasnjevati. Pri tem odgovore intenzivno iščemo pri stroki, v stampedu lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij, ki nimajo nobene znanstvene podlage, vztrajamo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. Za nas šteje le resnica. Ozaveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih spornih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo. Prepričani smo, da smo ga v zadnjih mesecih opravili dobro, po najboljših močeh.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Zavedamo se, da se na razmere, v katerih smo, doslej v marsičem nismo mogli v celoti pripraviti, gre za situacijo, ki v sodobnem času nima enakovredne primerjave. Zavedamo se, da so zato potrebni tudi izjemni in nemalokrat izredno boleči ukrepi, ki posegajo v naša življenja in celo civilizacijske pridobitve, v pravice in svoboščine demokratičnih ureditev na doslej nepredstavljiv način. Res je, da neprijetne odločitve sprejemajo mnoge države po vsem svetu. V tem nismo nikakršna izjema.
Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del »nove normalnosti«: v ravni komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali po različnih medijskih in drugih kanalih, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo.
Namesto iskanja krivcev, pri čemer smo pri nas v zadnjih tednih še posebej intenzivno na tapeti neresničnih obtožb ravno mediji, v primerljivih demokratičnih državah vladajoči poteze, odločitve, ukrepe večinoma konsistentno, strpno in razumljivo utemeljujejo in usklajeno osmišljajo. Redkokje oblast tako intenzivno posega na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze, kljub deklarativni osredotočenosti prav na spopadanje s krizo.
In ne nazadnje, redkokje v EU so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade. Seznam vseh tovrstnih incidentov – ti so po našem mnenju presegli vse meje sprejemljivega in ne koristijo nikomur, razen morda zelo partikularnim političnim interesom – je dokumentiran in o njih so bile obveščene tudi vse reprezentativne in relevantne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki je bilo ena ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve.
Posledice obračunavanja z mediji so za vso družbo uničujoče: takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov. Mediji smo krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti, dolgo časa vzdrževanega nestrateškega in neodgovornega medijskega lastništva, evropsko neprimerljive, zastarele medijske zakonodaje, finančnih in kadrovskih zagat. V takšnih razmerah so pritiski oblasti, s katerimi se nas večina srečuje vsak teden, če že ne vsak dan, dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo. Ne bežimo pred kritiko, tudi ostro ne, ne zanikamo, da delamo tudi napake.
Kriza je razkrila in razgalila marsikaj, še bolj pa je poudarila neizpodbitno dejstvo: da državljani kakovostno novinarstvo potrebujejo in, sodeč po raziskavah, po njem tudi intenzivno posegajo. Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo védenje, razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti in žal nemalokrat smrtonosnosti bistveno slabše. Ne kriza ne karkoli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij.
Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Vso energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. To bi moral biti cilj vlade. To je tudi v interesu vseh nas kot družbe.
Odgovorni uredniki medijev:
Matija Stepišnik, Večer; Manica J. Ambrožič, Informativni program TV Slovenija; Bojan Budja, Delo, Slovenske novice; Mojca Petrič Bužan, Regionalni TV-program, RTV-center Koper/Capodistria; Nejc Jemec, Drugi program Radia Slovenija, Val 202; Tomaž Karat, Regionalni TV-program, RTV-center Maribor; Silva Križman, Primorske novice; Miran Lesjak, Dnevnik; Robert Levstek, Radio Maribor; Goran Obrez, Ekipa SN; Gregor Peternel, Športni program TV Slovenija; Danijel Poslek, Prvi program Radia Slovenija; Andraž Pöschl, Kulturni in umetniški program TV Slovenija; Darko Pukl, Radio Si; Grega Repovž, Mladina; Simon Rosc, Svet24; Andrej Šavko, Radio Koper; Barbara Štrukelj, Slovenska tiskovna agencija; Silvester Šurla, Reporter; Tatjana Tanackovič, Nedeljski dnevnik; Vanja Vardjan, Razvedrilni program TV Slovenija; Matej Venier, ARS – 3. program Radia Slovenija
