Potres bi bil za Ljubljano prava katastrofa

Tako v Ljubljani kakor tudi v Zagrebu bi potres, če bi se zgodil s tako jakostjo kakor v Petrinji, terjal več sto smrtnih žrtev.
Fotografija: Tako v Ljubljani, kakor tudi v Zagrebu, bi potres terjal, če bi se zgodil s tako jakostjo kakor v Petrinji, več sto smrtnih žrtev. FOTO: Ronald Gorsic/Cropix 
Odpri galerijo
Tako v Ljubljani, kakor tudi v Zagrebu, bi potres terjal, če bi se zgodil s tako jakostjo kakor v Petrinji, več sto smrtnih žrtev. FOTO: Ronald Gorsic/Cropix 

Ljubljana – V primeru tako silovitega potresa v Ljubljani, kakor se je pred nekaj urami zgodil pri naših južnih sosedih v bližini Petrinje, ki je imel po preliminarnih podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (ESMC) magnitudo 6,4, bi terjal številne smrtne žrtve in povzročil ogromno materialno škodo. 

»Letos smo izdelali analizo potresa v Ljubljani oziroma simulacijo potresa iz leta 1895, za katerega je magnituda ocenjena na 6,1. To pomeni, da je bil malce šibkejši kot ta današnji na Hrvaškem in na tej osnovi smo izračunali, da bi bila škoda, v primeru takega potresa v Ljubljani, v povprečju ocenjena na sedem milijard evrov in to zgolj na stavbah brez ostale infrastrukture,« je za Delo povedal vodja raziskovalcev programske skupine potresnega inženirstva, sicer redni profesor za področje gradbeništva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani dr. Matjaž Dolšek.

image_alt
V potresu umrlo sedem ljudi, pod ruševinami iščejo morebitne preživele


Polovica škode bi nastala na stavbah, ki so bile zgrajene pred letom 1964. Večina stavb iz obdobja po drugi svetovni vojni do leta 1964 je namreč rezultat hitre in površne gradnje s slabimi gradbenimi materiali, saj do leta 1964 v Sloveniji nismo imeli praktično nobenega predpisa o protipotresni gradnji. Takšnih stavb ali delov stavb je še danes precej, in sicer približno 60.000, kar predstavlja približno 12 odstotkov karakterističnega državnega stanovanjskega fonda, v katerem živi približno četrt milijona ljudi. Za protipotresno ojačitev vseh ogroženih stavb v Sloveniji bi morali v naslednjih tridesetih letih vsako leto nameniti več sto milijonov evrov.

Letos so izdelali analizo potresa v Ljubljani oziroma simulacijo potresa iz leta 1895, za katerega je magnituda ocenjena na 6,1. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Letos so izdelali analizo potresa v Ljubljani oziroma simulacijo potresa iz leta 1895, za katerega je magnituda ocenjena na 6,1. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Potresno nevarne stavbe v Ljubljani


Po prepričanju Dolška so imeli na Hrvaškem srečo v nesreči, da se potres ni zgodil v Zagrebu, saj bi povzročil ogromno materialno škodo in terjal številne smrtne žrtve. Tako v Ljubljani kakor tudi v Zagrebu bi potres terjal, če bi se zgodil s tako jakostjo kakor v Petrinji, več sto smrtnih žrtev. Na vprašanje Dela, kako ocenjuje kvaliteto protipotresne gradnje stanovanjskih objektov, je Dolšek odgovoril, da je bila Slovenija prva leta 2008, ki je začela uveljavljati evropski standard za potresno odporno projektiranje (evrokod 8). Od takrat so stavbe dobro grajene, vendar je Ljubljana zaradi starejših stavb potresno ranljiva.

Opaža določene premike na državnem nivoju, saj je s kohezijskimi finančnimi sredstvi predvideno, da se del denarja nameni za potresno utrditev objektov in tudi za širjenje informacij o tem, da živimo na potresno ogroženem območju oziroma v nevarnih stavbah. Zdaj je pri nakupu stanovanj dobro urejeno glede energetskih izkaznic in se na osnovi tega dokumenta kupec lahko odloči, katero stanovanje bo kupil. »Glede potresne varnosti pa ni prav nobene informacije, čeprav prav ta informacija sodi med najpomembnejše. V Ljubljani je kar nekaj stanovanjskih objektov, v katerih zagotovo ne bi živel, jih ne bi kupil in jih tudi ne bi oddajal podnajemnikom, saj so, povedano preprosto, nevarna za bivanje,« je opozoril Dolšek.

image_alt
Močan potres v Sloveniji povzročil nekaj škode na objektih


Po njegovem prepričanju objekti v stari Ljubljani niso ključen problem, ampak so predvsem tisti, ki so zgrajeni malodane pod oblaki. Po drugi svetovni vojni, do sprejetja prvega protipotresnega standarda leta 1964, je bilo zgrajenih precej visokih stavb. Letos je bila izdelana študija za nekatere stolpnice zgrajene v desetih nadstropjih v Ljubljani in nekateri objekti znamenitih arhitektov, ki so zgrajeni po t. i. sistemu mehke etaže, so potresno nevarni. V primeru potresa nastopijo t. i. horizontalne sile in take stavbe se, žal že dostikrat doživeto in videno, sesujejo same vase, kakor hišice iz kart. 


Nuklearka varno obratuje


Na vprašanje, kaka je verjetnost, da se potres, ki je hudo opustošil Ljubljano leta 1895, ponovi, je Dolšek odgovoril, da je pred 125 leti Ljubljano prizadel zelo močan potres, kar pomeni, da je za kaj takega majhen odstotek možnosti. In kaj bi se zgodilo z jedrsko elektrarno, če bi bil epicenter potresa, kakršnega smo bili danes priča v bližini Petrinje, blizu Krškega? Doktor Matjaž Dolšek odgovarja: »V nuklearki namenjajo precej finančnih sredstev za nadgradnjo varnostnega sistema. Upam si trditi, da je krška jedrska elektrarna varna in bi se v primeru močnejšega potresa tudi varno ustavila«.

Preberite še:

Komentarji: