Pravi koraki, a šibki še vedno v škripcih

Vlada je sprejela za okoli 200 milijonov evrov težke ukrepe za pomoč ljudem in gospodarstvu zaradi visokih cen energentov.
Fotografija: FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo

Koraki v pravi smeri glede pomoči gospodarstvu in dober signal za stanovalce v večstanovanjskih stavbah, ki se jih pri nabavi zemeljskega plina šteje za poslovne uporabnike. Medtem stroški za ogrevanje za mnoge dosegajo in presegajo 300 evrov, zato bodo ljudje na socialnem robu kljub solidarnostnemu dodatku še vedno bili bitko z energetsko krizo. Takšni so nekateri odzivi na vladni paket pomoči.

image_alt
Vlada določila 150 evrov bona, nižji računi za elektriko, cenejše gorivo

Enkratni solidarnostni dodatek za 710.000 upravičencev, za tretjino nižji računi za elektriko, nižje trošarine za pogonska goriva in kurilno olje, izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina in enkratna pomoč za podjetja so ključni ukrepi iz 200 milijonov evrov težkega paketa za omilitev posledic dragih energentov.

Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS:

FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Shema pomoči podjetjem je korak v pravo smer. Vlada predlaga za upravičena podjetja tista, ki so imela v strukturi poslovnih odhodkov v letu 2019 vsaj pet odstotkov stroškov energije, naš predlog je bil en odstotek.

To pomeni, da bo manj podjetij upravičenih, a velik del najbolj prizadetih bo zajet. Pozitivno je, da bodo izplačila do sredine aprila.

Podrobneje pa bomo predlog zakona še analizirali, saj je nekoliko drugačen od našega. Ne strinjam pa se z oprostitvijo plačila omrežnine. Slovensko omrežje, predvsem nizko- in srednjenapetostno, nujno potrebuje investicije, ki so pogoj za digitalizacijo in e-mobilnost.

Boštjan Udovič, direktor nepremičninske zbornice pri GZS:

FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo
Vladni ukrep glede nabave zemeljskega plina v večstanovanjskih stavbah je dober signal, ni pa točno takšna rešitev, kot bi bila potrebna.

Ne bi bilo namreč treba sprejemati novega zakona, saj je že po sedanji zakonodaji jasno, kdo je gospodinjski odjemalec zemeljskega plina in električne energije.

To bi lahko ugotovil državni zbor z obvezno razlago obstoječe zakonodaje, kar bi bilo bolj primerno. Druga pripomba pa je, da gre za začasno rešitev od začetka februarja do konca aprila prihodnje leto, kar ni dobro.

Boris Krabonja, Humanitarno društvo UP-ornik:

FOTO: Tadej Regent/Delo
FOTO: Tadej Regent/Delo
Računica je enostavna. Ljudje, s katerimi imam kontakt, imajo v povprečju položnice za ogrevanje med 150 in 300 evri, nekateri se približujejo celo 400 evrom. Govorimo namreč o gospodinjstvih v neizoliranih stanovanjih, s slabimi okni ...

Energetski bon je torej enomesečno kritje ogrevanja oziroma pri nekaterih niti to ne. Gre za lažno sprenevedanje, kako je država socialna. Ljudje na socialnem robu z energetsko krizo bijejo bitko od leta 2008 ali še od prej. Od takrat se ni naredilo nič.

UP-ornik zbira denar, da ljudje preživijo kurilno sezono. Vsi vzroki za deložacije v poznospomladanskih in zgodnjepoletnih mesecih so namreč povezani z energijo, redko je drug razlog.

Preberite še:

Komentarji: