Pred praznikom dela so zagoreli kresovi
Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji.
Odpri galerijo
Kres na Kipah nad Trbovljami. FOTO: Jože Suhadolnik
Pred 1. majem, praznikom dela, so zvečer po vsej državi tradicionalno zagoreli kresovi. Številne prireditve s kresom tradicionalno pripravijo v manjših krajih in na okoliških vzpetinah, eno večjih in najbolj obiskanih kresovanj pa je tudi letos v organizaciji sindikatov potekalo na ljubljanskem Rožniku.
Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Poteka na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.
Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pa pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami.
Tudi letos so v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam in Konfederacije sindikatov javnega sektorja praznovali na Rožniku, kjer so zbrane pred prižigom kresa nagovorili sindikalni vodje Lidija Jerkič, Jakob Počivavšek in Saša Kotar.
Postavitev mlaja in kresovanje poteka tudi po drugih mestih, med drugim v Murski Soboti, kjer je slavnostni govornik izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, na Ptuju in v Gornji Radgoni, kjer je tradicionalno kresovanje z baklado oz. baklami. Kresovi so zagoreli tudi v istrskih mestih in njihovem zaledju, po dolgih letih se vrača prvomajsko praznovanje na Socerbu.
V Upravi RS za zaščito in reševanje pa so vse tiste, ki kurijo kresove, pozvali k upoštevanju napotkov in prepovedi. Predvsem so opozorili, da mora biti kres ves čas pod nadzorom odrasle osebe.
Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Poteka na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.
Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pa pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami.
Kres na Kipah nad Trbovljami. FOTO: Jože Suhadolnik
Tudi letos so v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam in Konfederacije sindikatov javnega sektorja praznovali na Rožniku, kjer so zbrane pred prižigom kresa nagovorili sindikalni vodje Lidija Jerkič, Jakob Počivavšek in Saša Kotar.
Eno večjih in najbolj obiskanih kresovanj bo tudi letos v organizaciji sindikatov potekalo na ljubljanskem Rožniku. FOTO: Jože Suhadolnik
Postavitev mlaja in kresovanje poteka tudi po drugih mestih, med drugim v Murski Soboti, kjer je slavnostni govornik izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, na Ptuju in v Gornji Radgoni, kjer je tradicionalno kresovanje z baklado oz. baklami. Kresovi so zagoreli tudi v istrskih mestih in njihovem zaledju, po dolgih letih se vrača prvomajsko praznovanje na Socerbu.
Priprave na kres v Trbovljah. FOTO: Jože Suhadolnik
V Upravi RS za zaščito in reševanje pa so vse tiste, ki kurijo kresove, pozvali k upoštevanju napotkov in prepovedi. Predvsem so opozorili, da mora biti kres ves čas pod nadzorom odrasle osebe.
