Radi bi krovni zakon in drugačen volilni sistem

Manjšine: Za sedež italijanske narodnosti trije kandidati, za madžarsko dva.

Objavljeno
29. maj 2018 06.00
Posodobljeno
28. maj 2018 21.43
Ferenc Horvath FOTO: Ivan Gerenčer
Boris Šuligoj, Peter Rak
Boris Šuligoj, Peter Rak
Koper, Lendava – Če so bile volitve za sedež italijanske narodnosti v prejšnjih mandatih že skoraj »dolgočasne«, saj je na vseh dosedanjih zmagal en sam kandidat – Roberto Battelli in bil zaradi tega trikrat celo edini kandidat, so se na tokratnih za poslanski sedež ogreli trije zanimivi kandidati. V madžarski narodni skupnosti je svojo kandidaturo najprej napovedal Ferenc Horvath, nato pa se je odločila za to funkcijo potegovati tudi Gabriela Sobočan. Tisti, ki bo dobil večino glasov, bo tretji predstavnik Madžarov v državnem zboru.

V nedeljo bo za sedež italijanske narodnosti lahko volilo 2734 volivcev, ki jim po zakonu pripada ta pravica. Še sredi aprila je bilo število volivcev manjše (2610), vendar je ministrstvo za notranje zadeve ugotovilo, da bi bilo kandidatov za vpis na volilni imenik lahko 1200 več, a bi se morali prijaviti. To je storilo le 124 novih volilcev. Največja težava v volilnem sistemu za manjšinska sedeža je volilni sistem. Volivci svoj glas lahko oddajo več kandidatom, vendar morajo označiti vrstni red preferenc. S tem pa zmanjšujejo možnost svojemu najboljšemu kandidatu.

image
Felice Žiža FOTO: Marko Feist


Felice Žiža je strokovni direktor SB Izola in izolski podžupan že dva mandata. »Spodbujal bom dialog med manjšinskimi in državnimi institucijami, se zavzel za razvoj manjšinskih šol, predlagal bom nov zakon, ki bi RTV Koper varoval in se zavzel za učinkovitejši pouk italijanščine v slovenskih šolah ter za večjo uveljavitev dvojezičnosti v javnih uradih. Na občinski ravni ima manjšina opazno politično vlogo, toda pripadniki narodnosti smo zaspali pri zahtevah za uresničevanje pravic. Sedanji volilni sistem manjšinskega poslanca, ki predvideva točkovanje kandidatov, povzroča zmedo in ga je treba spremeniti v navaden večinski sistem.«


image
Bruno Orlando FOTO: Osebni arhiv


Bruno Orlando je knjižničar, pred tem je bil poklicni tajnik italijanske skupnosti v Izoli: »Morali bi sprejeti krovni manjšinski zakon, ki bi združil vse predpise, zdaj v 90 zakonih. Prizadeval si bom urediti financiranje in kadrovanje RTV centra Koper, ustanovitev sklada za šolanje novih kadrov na pravnem področju, za ustanovitev ekonomskega sklada, ki bo pomagal pri ustanavljanju in financiranju podjetij v lasti manjšine. Neprimerno je, da je obalna narodnostna skupnost predlagala dva kandidata za poslanca, zato kandidiram kot tretja možnost.Druge stranke niti v predvolilni kampanji ne upoštevajo dvojezičnosti. Težje bi sklenil zavezništvo s tistimi strankami, ki nam očitno niso naklonjene.«


image
Maurizio Tremul FOTO: Osebni arhiv


Maurizio Tremul je pomagal ustanavljati Italijansko unijo in je od leta 1991 na čelu te skupne manjšinske organizacije v glavnem kot predsednik njenega izvršnega odbora. »V krovnem zakonu bi bila manjšinska zakonodaja preglednejša. Kot član programskega sveta RTV sem spoznal, da so najbolj krčili italijanski program, zato si prizadevam, da bi postal samostojna programsko-produkcijska enota, ki bi imela organizacijsko, produkcijsko, programsko in finančno samostojnost. Dvojezičnost je formalnopravno dobro urejena, njeno uresničevanje ni primerno. Tudi naš volilni sistem ni primeren, ker predvideva točkovanje. Nameravam spodbuditi sodelovanje s sosednjimi regijami in vzpostaviti politiko decentralizacije.«


image
Ferenc Horvath FOTO: Ivan Gerenčer


Ferenc Horvath je lendavski podžupan in predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Včeraj za izjavo ni bil dosegljiv, je pa svoje poglede v zadnjem času že večkrat predstavil. Opazna je njegova velika naklonjenost madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbánu, po mnenju Horvatha je ta storil veliko več za ohranitev in razvoj madžarske manjšine v Sloveniji kot predsedniki vlad pred njim. Tudi Horvath meni, da je s formalnopravnega vidika status manjšine dobro urejen, obstaja pa razlika med tistim, kar je zapisano v ustavi in zakonih ter dejansko izvedbo zapisanega. V njegovem programu je priprava drugačnega sistema dodelitve dvojezičnega dodatka v javnem sektorju, nujno se mu zdi povečati uporabo madžarskega jezika v javnosti in šolstvu ter tudi v verskem življenju.


image
Gabriela Sobočan FOTO: Lendva.info


Gabriela Sobočan je referentka poslanske pisarne madžarske narodnosti v Lendavi, večletna lendavska občinska svetnica in predsednica krajevne skupnosti Dolga vas. Želi zaščititi položaj in tudi številčnost madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, vendar se število članov kljub temu iz leta v leto opazno zmanjšuje. Delno je to posledica objektivnih razmer, saj v Pomurju gospodarski položaj ni najboljši, zato mladi odhajajo, a so opazni tudi trendi postopne asimilacije, v mešanih zakonih se otroci pogosto ne deklarirajo več za Madžare, tudi uporaba madžarskega jezika nazaduje. Želi si drugačnega pristopa države v šolstva, predvsem v smislu večjega populariziranja madžarske kulture.