Razveljavitev referenduma zdaj na plečih Svobode

Rezultat parlamentarnega vrha o oboroževalnih referendumih je, da je poslanska skupina Svoboda vložila predlog sklepa o razveljavitvi sklepa državnega zbora, da se razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov. Čeprav nobena druga stranka še ni podprla predloga, tudi nasprotovanju predlogu ni.

»Na posvetu z ustavnimi pravniki se je pokazalo, da je referendumsko vprašanje, ki je na predlog Levice prejšnji teden izglasoval državni zbor, nejasno in zavajujoče, zato je edini razumni korak, da se tak sklep o referendumskem vprašanju razveljavi. Svoboda je vložila pobudo, da se ponovno opravi glasovanje, ravno z namenom, da se odpravi referendumsko vprašanje,« je včeraj po vrhu parlamentarnih strank, ki pa se ga ni udeležila stranka SDS, povedal premier Robert Golob.

»Na sestanku smo strankam ponudili, da to pobudo damo skupaj in moram reči, da se zaznal veliko naklonjenost temu, da se to glasovanje opravi. To je tudi največji konstruktivni rezultat tega sestanka, kjer smo si izmenjali poglede na obrambno in varnostno politiko, pa na dogajanje v državnem zboru prejšnji teden,« je še dodal Golob in izrazil prepričanje, da bo predlog Svobode dobil zadostno podporo v državnem zboru.

»Dovolj časa je pred glasovanjem, da se zagotovi ustrezna večina. Prepričan sem, da nam bo uspelo,« je napovedal Golob in nakazal, da bi do glasovanja o razveljavitvi posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih lahko prišlo tudi po parlamentarnih počitnicah, ko se bo politična napetost glede obrambnega trošenja verjetno zmanjšala.

Neuradno pri Svobodi pravijo, da s predlogom glede umika referenduma ostajajo na enakem stališču kot prejšnji petek, ko so glasovali proti referendumskemu predlogu Levice, ki sta ga sicer podprli obe opozicijski stranki SDS in NSi ter stranka SD. »Če do prvega referenduma ne bi prišlo, ne bi bilo najave našega referenduma o članstvu v zvezi Nato. Prava pot razuma je ta, da se opravi referendumsko vprašanje, ki je bilo izglasovano prejšnji teden,« je še dodal Golob.

Predsednik NSi Matej Tonin je na sestanku parlamentarnih strank predlagal, da se vsi predsedniki strank podpišejo pod sklep, da se referendum prekliče zaradi nejasnega referendumskega vprašanja. »Žal političnega soglasja za takšen predlog ni bilo,« je povedal Tonin in dodal, da je zdaj vse v rokah predsednika vlade, ki bi z vezanjem zaupnice na odločitev o sklepu o preklicu referenduma, naredil red v koaliciji. Golob se je odzval, da se lahko le nasmehne takšnemu predlogu. Kljub temu pa NSi na glasovanju o umiku referenduma ne bo glasovala za.

V SD pravijo, da bodo predlog o preklicu referenduma še preučili. V Levici pa še naprej zatrjujejo, da od referenduma, ki je bil izglasovan na njihov predlog, ne bodo odstopili. Stališče Levice je, da sta oba referenduma smiselna in v javnem interesu - tako proti dvigu oboroževanja, kot glede članstva v Natu.

Predsednik SDS Janez Janša se parlamentarnega vrha ni udeležil. Pred dnevi je zapisal, da bi se moral sestanek zgoditi že v sredo. »Vladna koalicija ima več kot 50 glasov. Referendume lahko sama razpiše. Sama jih lahko tudi prekliče. Sama je oba tudi predlagala. Če se ne zmore dogovoriti, naj odstopi in neha delati škodo,« je zapisal na svoje priljubljenem socialnem omrežju. Neudeležbo je najavil že dan prej, ko je izjavil, da je petkov sestanek zelo vprašljiv, ker vladne stranke med seboj niso poenotene. S kom naj se usklajuje opozicija, če vladne stranke niso usklajene med sabo. S tem je ciljal na neusklajenost med Levico in SD na eni strani ter Svobodo na drugi. Še v četrtek je bilo v vrstah Socialnih demokratov sicer mogoče slišati, da od referenduma ne bodo odstopili, če se za to ne bo odločila Levica.

»Kdorkoli, ki igra politikantsko, namesto da bi skrbel za varnost, se ne zna obnašati državotvorno. Nekdo, ki zavrne povabilo na sestanek, pove več o sebi, kot lahko jaz o njemu. Glasovali so za referendumsko pobudo, ki je izrazito protinatovska,« se je na odsotnost Janše odzval Golob.