Še četrti predlog za izločitev ustavnega sodnika, pisal jim je tudi Nejc Krevs
Tik pred novo sejo, na kateri bodo obravnavali novelo zakona o RTV Slovenija, se je tudi vlada kot udeleženec v postopku odločila, da predlaga izločitev ustavnega sodnika Klemna Jakliča iz presojanja o tej zadevi, ker je med referendumsko kampanjo o RTV zakonu leta 2005 zavzemal eksplicitna stališča in jih aktivno ter javno zagovarjal. Nato pa ga je državni zbor SDS tudi predlagal za nadzornika RTV Slovenija.
Podoben predlog glede Jakliča je sicer že v ponedeljek podala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, a se pojavlja dvom, ali bo ustavno sodišče njen predlog sploh obravnavalo, saj je stranka v postopku državni zbor in zato se postavlja vprašanje, ali ima kot predsednica državnega zbora za tak predlog sploh pravno podlago. O njej jo je povprašal tudi sodnik poročevalec v tej zadevi Rok Svetlič. Slišati je, da v njenem krogu o tem sicer ne dvomijo, saj da so ji status že priznali s tem, ko so ji dovolili vpogled v spis.
Nasprotna stran, pobudniki ustavne presoje, pa je predlagala izločitev predsednika ustavnega sodišča Mateja Acceta zaradi njegovega srečanja s komisarko Vero Jourovo, s katero pa po njenih zagotovilih nista govorila o presojanju novele.
Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta, pa je predlagal tudi izločitev Neže Kogovšek Šalamon zaradi njenega sodelovanja z Mirovnim inštitutom, ki je bil vpet v referendumsko kampanjo in je sodeloval tudi pri intervenciji, ki so jo članice referendumske koalicije »RTV je ZAkon« vložile na ustavno sodišče.
Kako bo potekalo glasovanje o predlogih za izločitev na četrtkovi seji, še ni povsem jasno, a o njih glasujejo vedno drugi sodniki, ki še odločajo o zadevi. Ključen bi lahko bil celo vrstni red, a vpleteni ocenjujejo, da bi lahko izločitev predlaganih sodnikov tako ali drugače ključno prevesila tehtnico – doslej je bil izločen že Rok Čeferin, ker njegova odvetniška družba sodeluje z RTV Slovenija – v njihovo korist.
V tem več kot 80-stranskem dokumentu članice referendumske koalicije utemeljujejo predvsem, zakaj je sprememba t. i. Grimsovega zakona o RTV Slovenija iz leta 2005 nujna. »Posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev in pravico javnosti do obveščenosti na RTV Slovenija so postali tako hudi, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja,« je navedla Katarina Bervar Sternad iz PIC - Pravnega centra za varstvo, in dodala, da je potrebna čimprejšnja uveljavitev novele zakona o RTV Slovenija.
V dokumentu so navajali tudi številne primere konkretnega dogajanja pod trenutnim vodstvom, pri čemer je na svoj vidik ustavno sodišče opozoril tudi novinar Nejc Krevs in poslal svoj dopis, v katerem med drugim navaja, da ne drži, da je vodenje Dnevnika prevzel kot novinar začetnik in da kot urednik osrednjih oddaj ne ureja ničesar. »To ne drži. Vodenje Dnevnika sem prevzel kot novinar specialist. Razlika med začetnikom in specialistom pa je verjetno vsem popolnoma jasna. Prav tako ne drži zapisano, da na Televiziji Slovenija nič ne urejam. Ravno pred tednom dni sem uredil in avtorsko pripravil dokumentarni film Med, mleko in nemir,« je zapisal v dopisu.
