Malo verjetne ustavne spremembe
Sodeč po izjavah, ki so spremljale današnjo vložitev predloga za spremembo ustave o imenovanju in razreševanju ministrske ekipe, je nujna dvetretjinska večina še močno oddaljena. Poleg SD, v kateri so vseeno prispevali podpise za začetek postopka, imajo dvome oziroma spremembam nasprotujejo v Levici in SDS, saj v tem vidijo degradacijo nadzorne vloge državnega zbora. Po novem bi jih namreč na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike.
Na vprašanje, kako bodo torej dobili vsaj 60 poslanskih glasov za sprejetje spremembe, je prvi podpisani pod predlogom Janez Cigler Kralj, vodja poslancev NSi, omenjal naklonjenost stroke, ki je bila pri prejšnjih ustavnorevizijskih postopkih dokaj enotna in ki bi po njihovih pričakovanjih lahko prepričala Levico ali SDS.
Glede na pretekle poskuse se to zdi sicer malo verjetno, a v NSi glede večine napovedanih ustavnih sprememb ostajajo ambiciozni, saj se zavedajo, da brez njihove podpore – za zdaj v SDS ne kažejo velike pripravljenosti na pogovore – koalicija ne more računati na sprejetje nobene od ustavnih sprememb. Tako napovedujejo še, da bodo svoj glas poskušali uveljaviti tudi pri načinu imenovanja sodnikov, ki bi jih po predlogu koalicijskih namesto državnega zbora predlagal predsednik republike na predlog sodnega sveta, čemur pa so do zdaj nasprotovali v koaliciji.
So v tem mandatu torej sploh mogoče spremembe? Poleg objave občinskih aktov v uradnih listih, kjer so vse parlamentarne stranke enotne, se zdijo poslanci še najbliže spremembam načina imenovanja sodnikov, pri čemer smo v evropskem prostoru ostali osamljena črna točka in se je z glasovi koalicije in NSi vsaj začel ustavnorevizijski postopek.
Ta možnost obstaja tudi še glede razbremenitev in pospešitve dela ustavnega sodišča, poslanske skupine pa naj bi se ponovno lotile tudi možnosti spremembe volilne zakonodaje, a vse več sogovornikov v poslanskih skupinah dvomi o možnosti za uspeh teh sprememb, o katerih pa pravzaprav razpravljamo že desetletja.
