Sindikati imajo dovolj ignoriranja dialoga
Kakšne bi bile lahko posledice umika sindikalnih central iz ESS in zavrnitve vladnega predloga za javni sektor?
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec
Ne povsem nepričakovano se odpirata dve fronti med vlado in sindikati. Prva, množičnejša, zadeva pet od sedmih central reprezentativnih sindikatov, ki zaradi pomanjkanja socialnega dialoga napovedujejo umik iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), pri drugi pa sta udeleženi pogajalski skupini predstavnikov zaposlenih v javnem sektorju, ki sta zavrnili vladni predlog za paketno rešitev štirih odprtih vprašanj. Vseeno ni izključeno, da bi zastopniki obeh strani v javnem sektorju jutri znova poskusili sesti za skupno mizo, peterica central pa bo dopoldne napovedala svoje nadaljnje korake.
V času, ko bi morala potekati seja ESS, bodo sindikalisti na tiskovni konferenci spregovorili, zakaj se umikajo, in o sistematičnem vladnem kršenju pravil o delovanju ESS. Na pomanjkanje socialnega dialoga so bolj ali manj glasno opozarjali že večkrat v zadnjem letu. Vladi očitajo, da je v državni zbor brez obravnave ali s pomanjkljivo na ESS pošiljala interventne PKP-je, zakone o demografskem skladu in debirokratizaciji, kaplja čez rob pa je davčna zakonodaja. Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je, denimo, v intervjuju za Sobotno prilogo pred dvema tednoma dejala, da je bil socialni dialog v zadnjem letu na najnižji ravni, kar pomni, da so bile seje ESS namenjene predvsem temu, da bi jih vlada informirala, kaj bodo naredili, vnesti pa je bilo mogoče le malo sprememb.
Pri Gospodarski zbornici Slovenije obžalujejo novico o umiku sindikalnih central iz ESS. Minister za delo Janez Cigler Kralj ob odločitvi sindikatov, da zapustijo ESS, poudarja, da vlada še vedno ponuja roko dialoga ter da je tudi v prihodnje pripravljen na socialni dialog z vsemi partnerji. »Čas epidemije je čas izrednih razmer, zato je bila hitrost sprejemanja odločitev ključna. Ljudje in gospodarstvo so dobili dragoceno pomoč za ohranjanje delovnih mest. Sprejeti ukrepi so vplivali na več kot milijon in pol ljudi. Socialni dialog je vseskozi tekel in upamo, da bo tudi v prihodnje,« se je odzval minister in dodal, da to dokazujejo tudi številne seje ESS in številni predlogi, ki so jih socialni partnerji obravnavali in tudi uskladili.
Kakšne bodo konkretne posledice odločitve sindikalistov? Na zakonske predloge ne bodo imeli posebnega vpliva, posledice pa so lahko politične. »Če sindikati nimajo pogajalskih vzvodov, jim kot edino sredstvo ostane izvajanje pritiska od zunaj, kot so protesti in podobno,« je komentiral dr. Miroslav Stanojević z ljubljanske fakultete za družbene vede in pri tem spomnil na konflikt med vlado in sindikati novembra 2005, ko so organizirali množičen protest s 40.000 ljudmi.
O tem, kakšno mobilizacijsko moč še imajo sindikati, so ocene različne. Jutri pa bodo sami predstavili, kako nameravajo delovati v prihodnje.
Do danes do 13. ure je dala vlada čas pogajalskima skupinama sindikatov javnega sektorja, da odgovorita na njen paketni predlog za prestavitev oziroma poenotenje plačilnega dne, spremembo obračunavanja stroškov prevoza na delo, letošnji regres in sproščanje še veljavnih varčevalnih ukrepov.
Zakaj se vladi mudi? Prestavitev plačilnega dne na 10. delovni dan v mesecu za ves javni sektor je zanjo pomembna z vidika administrativnih razbremenitev. Zaradi premostitve, zlasti pri tistih uslužbencih, ki prejemajo plačo 5. v mesecu, pa bi bilo to najlažje izvedljivo prihodnji mesec, ker 5. junija dobijo regres. Sindikati zahtevajo, da bi ta znašal 1100 evrov, vladna stran bi se strinjala s 1050 evri, če ne bo dogovora, je zakonsko določeno 1024 evrov. Prevoz na delo bi se vsem uslužbencem obračunaval po kilometrih, razen tistim, ki bi kupili poimensko mesečno ali letno vozovnico za javni promet, s čimer pa bi bili precej na slabšem v primerjavi s sedanjim načinom obračunavanja tisti, ki živijo blizu delovnega mesta.
Na ministrstvu za javno upravo trdijo, da zadnja vladna ponudba bistveno izboljšuje položaj javnih uslužbencev, med odpravo varčevalnih ukrepov so, denimo, višji regres za prehrano in dnevnice za službena potovanja. A nobena od pogajalskih skupin ni privolila v »vladni ultimat«, kot sta se izrazili, in se ponovno sklicujejo na socialni dialog. »Sindikati vladnega predloga sicer večinsko ne zavračajo, vendar njegovo sprejetje pogojujejo z nekaterimi spremembami, povezanimi predvsem z zamikom datuma izplačil in z vladno zavezo o skorajšnjem nadaljevanju usklajevanja o plačnih razredih,« so se med drugim odzvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Odprava znižanja vrednosti plačnih razredov je tudi med glavnimi zahtevami druge pogajalske skupine Jakoba Počivalška.
V času, ko bi morala potekati seja ESS, bodo sindikalisti na tiskovni konferenci spregovorili, zakaj se umikajo, in o sistematičnem vladnem kršenju pravil o delovanju ESS. Na pomanjkanje socialnega dialoga so bolj ali manj glasno opozarjali že večkrat v zadnjem letu. Vladi očitajo, da je v državni zbor brez obravnave ali s pomanjkljivo na ESS pošiljala interventne PKP-je, zakone o demografskem skladu in debirokratizaciji, kaplja čez rob pa je davčna zakonodaja. Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je, denimo, v intervjuju za Sobotno prilogo pred dvema tednoma dejala, da je bil socialni dialog v zadnjem letu na najnižji ravni, kar pomni, da so bile seje ESS namenjene predvsem temu, da bi jih vlada informirala, kaj bodo naredili, vnesti pa je bilo mogoče le malo sprememb.
Pri Gospodarski zbornici Slovenije obžalujejo novico o umiku sindikalnih central iz ESS. Minister za delo Janez Cigler Kralj ob odločitvi sindikatov, da zapustijo ESS, poudarja, da vlada še vedno ponuja roko dialoga ter da je tudi v prihodnje pripravljen na socialni dialog z vsemi partnerji. »Čas epidemije je čas izrednih razmer, zato je bila hitrost sprejemanja odločitev ključna. Ljudje in gospodarstvo so dobili dragoceno pomoč za ohranjanje delovnih mest. Sprejeti ukrepi so vplivali na več kot milijon in pol ljudi. Socialni dialog je vseskozi tekel in upamo, da bo tudi v prihodnje,« se je odzval minister in dodal, da to dokazujejo tudi številne seje ESS in številni predlogi, ki so jih socialni partnerji obravnavali in tudi uskladili.
Kakšne bodo konkretne posledice odločitve sindikalistov? Na zakonske predloge ne bodo imeli posebnega vpliva, posledice pa so lahko politične. »Če sindikati nimajo pogajalskih vzvodov, jim kot edino sredstvo ostane izvajanje pritiska od zunaj, kot so protesti in podobno,« je komentiral dr. Miroslav Stanojević z ljubljanske fakultete za družbene vede in pri tem spomnil na konflikt med vlado in sindikati novembra 2005, ko so organizirali množičen protest s 40.000 ljudmi.
O tem, kakšno mobilizacijsko moč še imajo sindikati, so ocene različne. Jutri pa bodo sami predstavili, kako nameravajo delovati v prihodnje.
Rdeča luč tudi v javnem sektorju
Do danes do 13. ure je dala vlada čas pogajalskima skupinama sindikatov javnega sektorja, da odgovorita na njen paketni predlog za prestavitev oziroma poenotenje plačilnega dne, spremembo obračunavanja stroškov prevoza na delo, letošnji regres in sproščanje še veljavnih varčevalnih ukrepov.
Zakaj se vladi mudi? Prestavitev plačilnega dne na 10. delovni dan v mesecu za ves javni sektor je zanjo pomembna z vidika administrativnih razbremenitev. Zaradi premostitve, zlasti pri tistih uslužbencih, ki prejemajo plačo 5. v mesecu, pa bi bilo to najlažje izvedljivo prihodnji mesec, ker 5. junija dobijo regres. Sindikati zahtevajo, da bi ta znašal 1100 evrov, vladna stran bi se strinjala s 1050 evri, če ne bo dogovora, je zakonsko določeno 1024 evrov. Prevoz na delo bi se vsem uslužbencem obračunaval po kilometrih, razen tistim, ki bi kupili poimensko mesečno ali letno vozovnico za javni promet, s čimer pa bi bili precej na slabšem v primerjavi s sedanjim načinom obračunavanja tisti, ki živijo blizu delovnega mesta.
- Sindikalne centrale bodo jutri predstavile nadaljnje korake.
- Delodajalci in minister obžalujejo sindikalni umik.
- Tudi pogajanja v javnem sektorju brez uspeha.
Na ministrstvu za javno upravo trdijo, da zadnja vladna ponudba bistveno izboljšuje položaj javnih uslužbencev, med odpravo varčevalnih ukrepov so, denimo, višji regres za prehrano in dnevnice za službena potovanja. A nobena od pogajalskih skupin ni privolila v »vladni ultimat«, kot sta se izrazili, in se ponovno sklicujejo na socialni dialog. »Sindikati vladnega predloga sicer večinsko ne zavračajo, vendar njegovo sprejetje pogojujejo z nekaterimi spremembami, povezanimi predvsem z zamikom datuma izplačil in z vladno zavezo o skorajšnjem nadaljevanju usklajevanja o plačnih razredih,« so se med drugim odzvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Odprava znižanja vrednosti plačnih razredov je tudi med glavnimi zahtevami druge pogajalske skupine Jakoba Počivalška.
