Slovenci se vse težje preživljamo

Rekordno visoka, dvoštevilčna inflacija je lani očitno precej zarezala v kupno moč in življenjski standard Slovencev. To zdaj pokaže tudi statistika. Delež gospodinjstev, ki je ocenil, da mesec preživi lahko ali zelo lahko, se je prejšnje leto namreč znižal za štiri odstotne točke, na 24 odstotkov. Po drugi strani se je za pet odstotnih točk, na 46 odstotkov, povečal delež tistih, ki ugotavljajo, da se skozi mesec prebijejo z manjšimi ali velikimi težavami, ugotavljajo analitiki Sursa.

Med posameznimi slovenskimi regijami so pri tem sicer velike razlike: v osrednjeslovenski in goriški statistični regiji je delež gospodinjstev, ki so mesec preživela brez težav, največji in znaša 29 odstotkov, v koroški statistični regiji pa je takih skoraj pol manj, le 16 odstotkov.

Kako je prebivalstvo založeno z gotovino, kaže tudi podatek, da bi si lani nepričakovane izdatke v znesku 750 evrov lahko privoščilo 72 odstotkov gospodinjstev. Pri tem spet prednjači goriška regija, kjer je ta delež s 83 odstotki najvišji, najnižji pa je spet v koroški statistični regiji (57 odstotkov).

Po drugi strani iz statistike lahko sklepamo, da je prebivalstvo prihranke iz zmanjšane porabe v času pandemije namenilo tudi za obnovo svojih bivališč. Da je njihovo stanovanje v dobrem stanju, je namreč tokrat ocenilo 82 odstotkov vprašanih, kar je za dve odstotni točki več kot leto prej. Po drugi strani pa stanovanjski stroški vse bolj vplivajo na finančni položaj gospodinjstev. Za četrtino gospodinjstev so bili ti veliko breme, kar je bilo za tri odstotne točke več kot leto prej. Po drugi strani pa se je za dve odstotni točki, na 17 odstotkov, zmanjšal delež gospodinjstev, ki menijo, da stanovanjski stroški zanje sploh niso breme. Nekoliko nižji, a še vedno velik (96 odstotkov) je ob tem delež gospodinjstev, ki si lahko privoščijo primerno ogrevano stanovanje.

Spet več druženja, a manj kot pred epidemijo

Lani se je v povprečju nekoliko znižala tudi samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem. Na lestvici od 0 do 10 (ki ponazarja popolno zadovoljstvo) so anketiranci zadovoljstvo z življenjem lani ocenili s 7,6, kar je za desetinko slabše kot leto prej. Najbolj zadovoljni so bili lani prebivalci gorenjske statistične regije, ki so zadovoljstvo ocenili za 0,3 ocene višje od slovenskega povprečja (7,9), najnižje, z oceno 7,3, pa so svoje zadovoljstvo ocenili prebivalci pomurske statistične regije, kažejo podatki Sursa.

Pozitivna novica pa je, da so se ljudje lani spet več družili s prijatelji in sorodniki. Najmanj enkrat na mesec se je ob pijači, na kosilu ali večerji srečevalo 87 odstotkov vprašanih, to je za kar 19 odstotnih točk več kot leta 2021, a še vedno nekoliko manj kot v predkoronskem letu 2019. Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva bi si lani finančno lahko privoščilo 80 odstotkov gospodinjstev, kar je enak delež kot leto prej.

Statistiki so pod drobnogled vzeli še nekatere druge načine preživljanja prostega časa. Lani se je s plačljivimi prostočasnimi aktivnostmi ukvarjala slaba polovica (43 odstotkov) oseb, starih 16 let ali več.

To je za pet odstotnih točk več kot leto prej, še vedno pa za kar 12 odstotnih točk manj kot v predkoronskem letu 2019.