Slovenci tokrat pred volitvami veliko bolj srečni kot pred štirimi leti

Delež nezadovoljnih se je od leta 2012 prvič zmanjšal pod 50 odstotkov.
Fotografija: Motiv z Mestnega trga v Ljubljani, Slovenija 16.junija 2016..[otroci,starši,otroški vozički,igrače,otroška igra,zabava,razposajenost,prosti čas,Mestni trg,Stara Ljubljana,motivi]
Odpri galerijo
Motiv z Mestnega trga v Ljubljani, Slovenija 16.junija 2016..[otroci,starši,otroški vozički,igrače,otroška igra,zabava,razposajenost,prosti čas,Mestni trg,Stara Ljubljana,motivi]

Ljubljana – Slovenci in Slovenke so pred letošnjimi volitvami precej srečnejši in zadovoljnejši kot pred štirimi leti, ugotavljajo v raziskavi javnega mnenja Ogledalo Slovenije, ki jo je opravila agencija Valicon. Analitik družbe Andraž Zorko pravi, da je višje odstotke sreče mogoče pripisati mlajši generaciji.

V Valiconu so se odločili objaviti raziskavo javnega mnenja o splošnem počutju slovenske populacije dva meseca pred volitvami in podatke primerjati z raziskavo, ki so jo opravili pred štirimi leti prav tako pred volitvami. Splošna ugotovitev je, da so ljudje zdaj bistveno bolj zadovoljni s splošnim stanjem v družbi kot pred štirimi ali šestimi leti, ko je vstajniško gibanje doseglo vrhunec. Andraž Zorko pojasnjuje, da je stopnja nezadovoljstva od takrat, ko sta bila Ljubljana in Maribor na nogah, za polovico nižja. In ne samo to, dodaja, delež nezadovoljnih je prvič, odkar v Valiconu od leta 2012 izvajajo Ogledalo, padel pod polovico.

Zadovoljnih s splošnim stanjem v državi je štirikrat več kot pred volitvami leta 2014 (rast s 6 na 22 odstotkov), nezadovoljnih pa manj kot polovica tistega leta (padec z 81 na 47 odstotkov).

Prav tako so zanimivi podatki o osebni sreči sodelujočih v anketi. Zorko pravi, da se je tudi v tem primeru pokazalo, da so prvič, odkar izvajajo raziskavo, izmerili, da je delež zelo srečnih večjih od deleža tistih, ki so odgovorili, da sploh niso srečni.
Sodeč po anketi aprila letos bi lahko sodili, da v Sloveniji živijo srečni ljudje – skoraj 70 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so srečni, drugi pa, da niso srečni. Še februarja lani je bilo srečnih manj kot polovica vprašanih, to pomeni, da se je podoba slovenske družbe v dobrem letu pomembno spremenila. A pri tem je treba biti pozoren na zanimivo podrobnost, dodaja Zorko. Sociodemografska primerjava pokaže, da je več kot polovica vprašanih, ki niso srečni, starejših od 56 let.

»Najverjetnejša razlaga bi bila, da so to gledalci televizije. Ta generacija nadpovprečno gleda televizijska poročila, v katerih prevladujejo slabe novice, zato se jim zdi, da je vse slabo. Mlajše generacije, ki ne spremljajo televizijskih novic in niso pod vplivom tega vira informacij, so bistveno bolj srečne,« ugotavlja Zorko. Med manj srečnimi so tudi starejši moški.

V kategoriji »optimizem« je delno zaznati zadržanost. Optimistov je letos bistveno več kot pred štirimi leti (30 odstotkov proti 44 odstotkom), število pesimistov se je v tem obdobju za polovico zmanjšalo (s 36 na 17 odstotkov), vendar obstajajo razlike po krajih bivanja. Iz raziskave lahko ugotovimo, pravi Zorko, da so ljudje, ki prebivajo v krajih od 500 do 2000 prebivalcev bolj optimistični, prav tako pa tudi v Ljubljani.

Politika (še vedno) na dnu

In kako lahko boljše ogledalo Slovenije vpliva na letošnje parlamentarne volitve, vprašamo Zorka. Odgovor ni preprost, ker tega v anketi niso povezovali s strankarskimi preferencami. »Večje zadovoljstvo s stanjem lahko vpliva na večjo ali manjšo udeležbo na volitvah. Če bodo ljudje začutili, da bi lahko bilo trenutno dobro stanje ogroženo, bi se lahko odzvali z bolj množičnim odhodom na volitve.



Morda bi v tem primeru lahko spremljali ponovitev scenarija iz leta 2011, ko so ljudje s taktično izbiro vplivali na drugačen razplet volitev od pričakovanj,« pravi Zorko. Tedaj je večina raziskav javnega mnenja kazala na zmago SDS, a se je tehtnica tik pred volitvami obrnila v korist Pozitivne Slovenije. V raziskavi so merili tudi zaupanje v institucije in poklice. Zaupanje v institucije je za deset odstotnih točk nižje kot leta 2014.

Najbolj cenjena so mala podjetja, največje zmanjšanje zaupanja je doletel vojsko, na dnu pa so vlada, državni zbor in vladna koalicija. Med poklici ljudje najbolj zaupajo gasilcem, medicinskim sestram in znanstvenikom, najmanj pa duhovnikom, vladnim ministrom in politikom.

Komentarji: