Spolzka tla pod slovensko tožbo
Arbitraža: Predsednik sodišča EU kot alternativo tožbi omenil obravnavo zadeve na podlagi sporazuma med državama.
Odpri galerijo
Namigom, naj Slovenija in Hrvaška o uveljavitvi arbitražne sodbe dosežeta sporazum, se je pridružil tudi predsednik sodišča EU Koen Lenaerts. FOTO: Reuters
Bruselj, Ljubljana – Predsednik sodišča EU Koen Lenaerts je glede obravnave slovensko-hrvaške arbitraže nakazal, da bi se Ljubljana in Zagreb lahko lotila primera po drugačni pravni poti kot po postopku, ki ga je 16. marca sprožila slovenska vlada.
Na predstavitvi letnega poročila o delu sodišča je pojasnil, da dvomi, ali je 259. člen pogodbe o delovanju EU (PDEU), ki ga je sprožila Slovenija, res pravi člen, ki bi ga uporabili glede arbitražne razsodbe. »Člen 259 članicam omogoča, da postavijo drugo članico pred sodišče za kršitev prava EU. Potrebuješ načelo ali pravilo evropskih pogodb, listine o temeljnih pravicah, uredb ali direktiv, normo prava EU, ki je obvezujoča za države članice in je bila po oceni države tožnice kršena,« je odgovoril na vprašanje o postopku.
Po mnenju Lenaertsa bi lahko bil ustreznejši 273. člen PDEU, po katerem je sodišče pristojno v vseh sporih med državami članicami, ki se nanašajo na predmet pogodb, če je bil spor predložen sodišču skladno s sporazumom med strankami. Lenaerts je povedal, da »273. člen članicam omogoča, da sodišču EU predložijo spore med njimi o zadevi, ki ni strogo gledano pravo EU, a je v širšem smislu relevantna za lojalnost med članicami in EU«. Ker Hrvaška zavrača arbitražno razsodbo, ni jasno, v kakšnem kontekstu bi se obe državi skupaj sploh lahko obrnili na sodišče.
Nezaželene tožbe v družini
Lenaerts pravi, da tehnično ne pozna slovensko-hrvaškega primera. Ko je lani pred božičem že obiskal Ljubljano in Zagreb, je dobro spoznal njegov kontekst. »Če ena od članic lahko pokaže določilo prava EU, ki je domnevno kršeno na kateremkoli področju – tega ne vidim, a ugotavljanje ni moja naloga – je primer za 259. člen,« je ocenil. Od začetka evropske integracije v 50. letih so le malo uporabljali ta člen.
Izjemno redka uporaba tega člena nakazuje, da politično gledano ne velja za želeno, da se članice medsebojno tožijo. Evropska komisija še vedno ponuja posredovanje med stranema in želi zadevo rešiti »v evropski družini«. Če bi prišlo do slovenske tožbe, bi Bruselj lahko sodeloval v postopku pred sodiščem, denimo v vlogi prijatelja sodišča (amicus curiae). Če primer pride na sodišče EU po 259. ali 273. členu, se to na koncu mora izreči, je še pojasnil Lenaerts.
Odličen primer
Predsednik sodišča je omenil odločitev o sporu Avstrije in Nemčije iz lanskega leta, ki ni neposredno zadeval prava EU, a sta ga strani predložili sodišču v skladu s 273. členom. Šlo je za razlago dvostranskega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju na področju davkov od dohodkov in premoženja glede plačila obresti. Ti sporazumi niso del prava EU. Sodišče ni pristojno za njihovo razlago in izvajanje, »razen če se članici strinjata, da predložita spor o dvostranskem sporazumu v presojo, ki je seveda zavezujoča«.
To je bil prvi tak primer, Avstrija je zmagala. »Nismo uporabili prava Unije, ampak mednarodno javno pravo (sporazum) in vse drugo. Spor smo sprejeli v jurisdikcijo, ker vključuje investitorje iz ene države članice v drugi članici in je bil zadostno povezan z objektom prava EU.« Čeprav je primer zadeval mednarodno javno pravo, so ga obravnavali. Pristojnost sodišča je bila utemeljena med obstojem objektivne povezave s predmetom pogodb, vplivom dvojnega obdavčenja na notranjem trgu EU.
Čakanje na 2. maj
Slovenska vlada se je 16. marca odločila za sprožitev 259. člena pogodbe o delovanju EU. Skladno z njim evropska komisija lahko v treh mesecih poda obrazloženo mnenje. Tudi če ga Bruselj ne izreče, lahko članica po izteku toži drugo članico, da krši pravo EU. Slovenija Hrvaški očita, da z neizvajanjem odločbe krši evropsko pravo na treh področjih: ribištvo, nadzor meje, prostorsko načrtovanje.
Še širše naj bi s svojim ravnanjem kršila načelo lojalnega sodelovanja po 4. členu pogodbe o EU. Poleg 273. in 259. člen bi v kontekstu arbitraže lahko upoštevali še 258. člen. V njem je predvideno, da evropska komisija sama sproži postopek glede kršitev prava EU. Hrvaška je v torek v slovenskem postopku po 259. členu odgovorila na slovenske pritožbo evropski komisiji glede neuresničevanja arbitražne odločbe. Po njihovem utemeljevanju Hrvaška z neizvajanjem odločbe ne krši prava EU, Slovenija pa je sama odvzela verodostojnost arbitraži. Evropska komisija je za 2. maj sklicala sestanek na tehnični ravni.
Cerar: Ker Hrvaška zavrača sodbo, nastajajo kršitve
Odziv ministrstva za zunanje zadeve na izjavo predsednika Sodišča EU je bil skromen. »Slovenija je prepričana, da zaradi hrvaškega zavračanja implementacije arbitražne razsodbe nastajajo konkretne kršitve evropskega prava,« so zapisali v sporočilu za javnost. Po neuradnih informacijah se je MZZ odločila za skop odgovor, ker ne želi javno polemizirati s predsednikom sodišča Lenaertsom. Je pa predsednik vlade v odstopu Miro Cerar dejal, da bi se Slovenija odločila za mehkejšo pot reševanja težav s Hrvaško, če bi na drugi strani obstajala volja, a ker je ni, Sloveniji ne ostane drugega kot tožba. »Če bi se hrvaška stran odločila sodelovati v postopku implementacije arbitražne odločbe ali želela z nami najti način, kako skupaj doseči implementacijo, se bomo tudi mi za to potrudili, ker je ta cilj – v to verjamem – naš skupni interes. Če pa bo Hrvaška zavračala implementacijo arbitražne odločbe, bomo nadaljevali postopke in vložili tožbo.«
Tudi predsednik državnega zbora in profesor mednarodnega prava Milan Brglez meni podobno kot Cerar, da poti, ki jo predlaga predsednik Sodišča EU, ne bo mogoče ubrati. »273. člen pogodbe o delovanju Evropske unije predpostavlja sodelovanje obeh strani glede spora, ki naj bi ga rešili celo na zunajpravni način, z nekakšno mediacijo sodišča. Predpostavka je, da se obe strani o tem strinjata, vendar se očitno ne, zato je bil postopek, ki smo ga sprožili, nujen. Mislim, da ga bomo nadaljevali tudi, ko bo komisija naredila svoje.«
Na predstavitvi letnega poročila o delu sodišča je pojasnil, da dvomi, ali je 259. člen pogodbe o delovanju EU (PDEU), ki ga je sprožila Slovenija, res pravi člen, ki bi ga uporabili glede arbitražne razsodbe. »Člen 259 članicam omogoča, da postavijo drugo članico pred sodišče za kršitev prava EU. Potrebuješ načelo ali pravilo evropskih pogodb, listine o temeljnih pravicah, uredb ali direktiv, normo prava EU, ki je obvezujoča za države članice in je bila po oceni države tožnice kršena,« je odgovoril na vprašanje o postopku.
Koen Lenaerts meni, da je ustreznejši 273. člen PDEU.
Državi morata prej doseči soglasje, da lahko gresta na sodišče.
Slovenija toži Hrvaško, ker ne sodeluje pri implementaciji.
Državi morata prej doseči soglasje, da lahko gresta na sodišče.
Slovenija toži Hrvaško, ker ne sodeluje pri implementaciji.
Po mnenju Lenaertsa bi lahko bil ustreznejši 273. člen PDEU, po katerem je sodišče pristojno v vseh sporih med državami članicami, ki se nanašajo na predmet pogodb, če je bil spor predložen sodišču skladno s sporazumom med strankami. Lenaerts je povedal, da »273. člen članicam omogoča, da sodišču EU predložijo spore med njimi o zadevi, ki ni strogo gledano pravo EU, a je v širšem smislu relevantna za lojalnost med članicami in EU«. Ker Hrvaška zavrača arbitražno razsodbo, ni jasno, v kakšnem kontekstu bi se obe državi skupaj sploh lahko obrnili na sodišče.
Nezaželene tožbe v družini
Lenaerts pravi, da tehnično ne pozna slovensko-hrvaškega primera. Ko je lani pred božičem že obiskal Ljubljano in Zagreb, je dobro spoznal njegov kontekst. »Če ena od članic lahko pokaže določilo prava EU, ki je domnevno kršeno na kateremkoli področju – tega ne vidim, a ugotavljanje ni moja naloga – je primer za 259. člen,« je ocenil. Od začetka evropske integracije v 50. letih so le malo uporabljali ta člen.
Izjemno redka uporaba tega člena nakazuje, da politično gledano ne velja za želeno, da se članice medsebojno tožijo. Evropska komisija še vedno ponuja posredovanje med stranema in želi zadevo rešiti »v evropski družini«. Če bi prišlo do slovenske tožbe, bi Bruselj lahko sodeloval v postopku pred sodiščem, denimo v vlogi prijatelja sodišča (amicus curiae). Če primer pride na sodišče EU po 259. ali 273. členu, se to na koncu mora izreči, je še pojasnil Lenaerts.
Odličen primer
Predsednik sodišča je omenil odločitev o sporu Avstrije in Nemčije iz lanskega leta, ki ni neposredno zadeval prava EU, a sta ga strani predložili sodišču v skladu s 273. členom. Šlo je za razlago dvostranskega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju na področju davkov od dohodkov in premoženja glede plačila obresti. Ti sporazumi niso del prava EU. Sodišče ni pristojno za njihovo razlago in izvajanje, »razen če se članici strinjata, da predložita spor o dvostranskem sporazumu v presojo, ki je seveda zavezujoča«.
To je bil prvi tak primer, Avstrija je zmagala. »Nismo uporabili prava Unije, ampak mednarodno javno pravo (sporazum) in vse drugo. Spor smo sprejeli v jurisdikcijo, ker vključuje investitorje iz ene države članice v drugi članici in je bil zadostno povezan z objektom prava EU.« Čeprav je primer zadeval mednarodno javno pravo, so ga obravnavali. Pristojnost sodišča je bila utemeljena med obstojem objektivne povezave s predmetom pogodb, vplivom dvojnega obdavčenja na notranjem trgu EU.
Čakanje na 2. maj
Slovenska vlada se je 16. marca odločila za sprožitev 259. člena pogodbe o delovanju EU. Skladno z njim evropska komisija lahko v treh mesecih poda obrazloženo mnenje. Tudi če ga Bruselj ne izreče, lahko članica po izteku toži drugo članico, da krši pravo EU. Slovenija Hrvaški očita, da z neizvajanjem odločbe krši evropsko pravo na treh področjih: ribištvo, nadzor meje, prostorsko načrtovanje.
Še širše naj bi s svojim ravnanjem kršila načelo lojalnega sodelovanja po 4. členu pogodbe o EU. Poleg 273. in 259. člen bi v kontekstu arbitraže lahko upoštevali še 258. člen. V njem je predvideno, da evropska komisija sama sproži postopek glede kršitev prava EU. Hrvaška je v torek v slovenskem postopku po 259. členu odgovorila na slovenske pritožbo evropski komisiji glede neuresničevanja arbitražne odločbe. Po njihovem utemeljevanju Hrvaška z neizvajanjem odločbe ne krši prava EU, Slovenija pa je sama odvzela verodostojnost arbitraži. Evropska komisija je za 2. maj sklicala sestanek na tehnični ravni.
Cerar: Ker Hrvaška zavrača sodbo, nastajajo kršitve
Odziv ministrstva za zunanje zadeve na izjavo predsednika Sodišča EU je bil skromen. »Slovenija je prepričana, da zaradi hrvaškega zavračanja implementacije arbitražne razsodbe nastajajo konkretne kršitve evropskega prava,« so zapisali v sporočilu za javnost. Po neuradnih informacijah se je MZZ odločila za skop odgovor, ker ne želi javno polemizirati s predsednikom sodišča Lenaertsom. Je pa predsednik vlade v odstopu Miro Cerar dejal, da bi se Slovenija odločila za mehkejšo pot reševanja težav s Hrvaško, če bi na drugi strani obstajala volja, a ker je ni, Sloveniji ne ostane drugega kot tožba. »Če bi se hrvaška stran odločila sodelovati v postopku implementacije arbitražne odločbe ali želela z nami najti način, kako skupaj doseči implementacijo, se bomo tudi mi za to potrudili, ker je ta cilj – v to verjamem – naš skupni interes. Če pa bo Hrvaška zavračala implementacijo arbitražne odločbe, bomo nadaljevali postopke in vložili tožbo.«
Tudi predsednik državnega zbora in profesor mednarodnega prava Milan Brglez meni podobno kot Cerar, da poti, ki jo predlaga predsednik Sodišča EU, ne bo mogoče ubrati. »273. člen pogodbe o delovanju Evropske unije predpostavlja sodelovanje obeh strani glede spora, ki naj bi ga rešili celo na zunajpravni način, z nekakšno mediacijo sodišča. Predpostavka je, da se obe strani o tem strinjata, vendar se očitno ne, zato je bil postopek, ki smo ga sprožili, nujen. Mislim, da ga bomo nadaljevali tudi, ko bo komisija naredila svoje.«
