Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Svetniki zaustavili Mišiča in Jernejev kanal

Okolju (še) niso dali soglasja, da bi se zadolžilo za naložbo ob Sečoveljskih solinah.
Jernejev kanal se bo spremenil v prestižno privezovališče za manjša plovila. FOTO: Boris Šuligoj
Jernejev kanal se bo spremenil v prestižno privezovališče za manjša plovila. FOTO: Boris Šuligoj
12. 10. 2022 | 06:00
12. 10. 2022 | 11:08
6:28

Piranski svetniki so na ponedeljkovi seji zaustavili načrt javnega podjetja Okolje Piran, da bi se dodatno zadolžilo in sklenilo pogodbo z Adriaingom o gradnji mostovža s privezi v Jernejevem kanalu. Nasprotovanje so utemeljili s tem, da so šele zadnji hip prejeli novelacijo investicijskega programa projekta. Pripomba je bila utemeljena. Računica samo z ekonomskega stališča res ni povsem prepričljiva, a pri urejanju kanala ne gre samo za ekonomski račun, temveč bolj za ureditev tamkajšnjih razmer.

Brez glavnega finančnega vira Okolje ne more skleniti pogodbe za gradnjo mostovža z 280 privezi. Stal bi približno 2,5 milijona evrov, okoli 40 odstotkov več od prvotnih načrtov, zgraditi pa bi ga morali do sredine prihodnjega leta. S takšno potezo so svetniki zaustavili predvsem direktorja Okolja Gašparja Gašparja Mišiča, ki se vnovič poteguje za funkcijo župana v Piranu. Mišič pravi, da bodo svetnike poskušali prepričati na naslednji, menda zadnji redni seji v tem mandatu, ki bo 20. oktobra.

Prostorski načrt za ureditev Jernejevega kanala so v piranski občini sprejeli že sredi leta 2005. V njem so predvideli 284 privezov, ureditev 219 parkirnih mest, odkop 42.000 kubičnih metrov blata, ki ga v kanal prinaša deževje, in poglobitev kanala. Uredili naj bi tudi skoraj pet metrov široko cesto, ki bi bila dvignjena nad sedanjo, ker jo ob plimi poplavlja, in poskrbeli za ločeno kolesarsko pot. Predvideno je tudi urejanje škvera, delovnih površin za školjkarje in ribogojce, ter turističnih površin na območju gostišča Pri ribiču in na območju nekdanje Začimbe, zdaj P & P.

Grafist se ni pritožil

Po številnih zapletih, ko svetniki niso dovolili ureditve ribiškega pristanišča po načrtih občinske uprave, se je nedovoljenih privezov v kanalu pred nekaj leti lotilo Okolje Piran, ki ga od junija leta 2019 vodi Gašpar Gašpar Mišič. V Okolju so se odločili za postopne korake urejanja. Kanala zdaj ne bodo poglobili. Vzdolž obale bi zgradili nekaj manj kot 1200 metrov dolg dvonivojski leseni mostovž, ki bo v širini 2,4 metra namenjen pešcem, v širini 1,4 metra pa dostopu do čolnov. Privezi bodo namenjeni le čolnom do šestih metrov dolžine. Zdaj je v kanalu skupaj 159 plovil, 40 odstotkov pa je daljših od predpisane dolžine.

Jernejev kanal se bo spremenil v prestižno privezovališče za manjša plovila. FOTO: Leon Vidic
Jernejev kanal se bo spremenil v prestižno privezovališče za manjša plovila. FOTO: Leon Vidic

Okolje je poleti objavilo javno naročilo, na katerega sta se prijavili podjetji Adriaing Koper in Grafist Koper. Projekt je pred podražitvami predvidel, da naj bi postavitev mostovža s privezi stala 1,8 milijona evrov brez DDV, vendar sta obe podjetji s ponudbo presegli znesek. Adriaing bi mostovž zgradil za 2,48 milijona, Grafist pa za 3,27 milijona evrov. Po ponovljenem odločanju o razpisu, ki so ga opravili zaradi nejasnosti v razpisu, je Okolje odločilo, da bo mostovž gradil Adriaing. Odločitev je pravnomočna, saj se Grafist nanjo ni pritožil. Če hočejo investicijo uresničiti, pa se mora Okolje dodatno zadolžiti. Okolje ima za ta mostovž na voljo še 625.000 neizkoriščenega posojila pri Delavski hranilnici, zdaj pa bi dodatno najelo še 1,5 milijona evrov novega posojila pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu za dobo 20 let in po fiksni obrestni meri 2,85 odstotka. Razliko pa bi podjetje poravnalo iz lastnih virov.

Za privez 690 evrov na leto

Direktor Gašpar Gašpar Mišič je povedal, da bi na ta način uredili priveze brez sredstev občinskega proračuna. Kredit bi odplačevali s prihodkom od letne pristojbine za privez. Za vsako privezno mesto bi znašala 690 evrov, kar je skoraj dvakrat več od pristojbine, ki jo za takšna plovila zaračunavajo v piranskem mandraču. Mišič pravi, da je privez v krajinskem parku neke vrste privilegij, ki ga bodo morali uporabniki tudi plačati. Poleg tega ne gre le za zagotovitev komunalnih privezov, temveč za dolgo pričakovano in nujno vzpostavitev reda v delu krajinskega parka. Mišič pričakuje, da bo občinski svet spremenil prostorski načrt in omogočil privezovanje tudi nekaj daljših plovil. Javno podjetje Okolje bi si z investicijo nakopalo dodatno finančno breme, njegove finančne obveznosti do bank so zdaj nekaj več kot dva milijona evrov, vendar bo družba z nekaj več kot deset milijonov evrov letnega prihodka to obveznost lahko odplačevala. Mišič poleg tega pravi, da je Okolje s poslovanjem doseglo visoko bonitetno oceno – 8.

Bodo svetniki utegnili odločati o Jernejevem kanalu še v tem mandatu? FOTO: Boris Šuligoj
Bodo svetniki utegnili odločati o Jernejevem kanalu še v tem mandatu? FOTO: Boris Šuligoj

Mišič je odločitev piranskih svetnikov komentiral, da bi si zasluge za ureditev razmer v Jernejevem kanalu lahko pripisali tudi sebi, saj je nedavno poročilo po reviziji Računskega sodišča ugotovilo, da sta bila vlada in ministrstvo za okolje in prostor pri vzpostavljanju pogojev za urejanje stanja le delno uspešna. Odkar je ministrstvo Okolju Piran pred dvema letoma podelilo vodno dovoljenje in mu izdalo vodno soglasje, pa je prišlo do premika. Zato je Računsko sodišče presodilo, da so bili občina Piran, družba Soline in Okolje Piran uspešni pri prizadevanjih za ureditev Jernejevega kanala.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine