Lani je izjemne pokojnine za posebne zasluge, podeljene po starem zakonu iz leta 1974, prejemalo 58 posameznikov, kar je državni proračun stalo skoraj 457.700 evrov, še dobrih 271.500 evrov (skupaj okrog 730.000 evrov) pa je namenil 50 družinskim članom po pokojnih zaslužnih športnikih, umetnikih in znanstvenikih. Ta zakon želi SDS razveljaviti, tako da, če bo nedeljski referendum uspel, ne bi bilo druge podlage za priznanje dodatkov k pokojninam umetnikom. S tem bi naredili »čisti rez« pred sprejemanjem pokojninske reforme. V zakon o dodatkih za športne dosežke, ki so lani stali skoraj 1,6 milijona evrov, pa ne posegajo.

Stari zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, kot se uradno imenuje predpis iz leta 1974, ni le pomanjkljiv in arbitraren ter brez ustreznih meril, kot je med drugimi ugotovilo tudi računsko sodišče, temveč dopušča tudi, da se izjemna pokojnina, v obliki družinske ali vdovske, deduje. Tako se je lani, po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), število zaslužnih, ki so pridobili te dodatke k lastni pokojnin, in število tistih, ki so jih podedovali, že skoraj izenačeni. Iz podatkov, ki jih je objavil Spletni časopis, je denimo razvidno, da dve gospe kot uživalki družinske oziroma vdovske pokojnine to prejemata že pol stoletja, od leta 1975.

SDS je včeraj v parlamentarni zakon vložila predlog za razveljavitev tega zakona. Prav njegov obstoj je bil eden od argumentov nasprotnikov referenduma, zakaj padec novega zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je pripravilo aktualno kulturno ministrstvo, ne bo pomenil ukinitve dodatkov, saj bi se ti lahko še naprej podeljevali po starem predpisu. »V teh treh tednih referendumske kampanje smo se po dolgem premisleku in soočenjih z levo sfero odločili, da vložimo zakon za razveljavitev. Zakaj? Menimo, da je pred sprejemom pokojninske reforme potrebno narediti en čisti rez,« je utemeljil poslanec SDS Andrej Hoivik in dodal, da bo obravnava tudi priložnost za razpravo, ali želi država živeti in delovati po sistemu prvo- in drugorazrednih. Verjame, da bodo v nedeljo dosegli kvorum in bo več kot 340.000 ljudi glasovalo proti novemu zakonu o dodatkih, potem pa naj bi sledila še parlamentarna obravnava, s katero bi anulirali stari zakon. Kot kompromisno rešitev za finančno pripoznavo izjemnih umetniških dosežkov v SDS predlagajo, da se povišajo enkratna izplačila ob podelitvi Prešernove nagrade. Zdaj pripada Prešernovemu nagrajencu za življenjsko delo 30.000 evrov, prejemniku nagrade Prešernovega sklada pa 10.000 evrov. »To pomeni, da cenimo kulturo in njihovo delo,« je komentiral Hoivik.

Lestvica vrednot

Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je pobudo SDS za razveljavitev stare zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k pokojninam za umetniške dosežke, označil kot zavajanje in zbujanje pozornosti v času tik pred koncem kampanje. Dejansko jo je odpravil novi zakon, ki je uvedel transparentna merila za upravičenost do dodatka, če bo ta padel na referendumu, pa bo po Rusjanovem mnenju stari še naprej veljal. V nasprotju s Hoivikom je namreč prepričan, da - v skladu zakonom o referendumu in ljudski iniciativi - državni zbor ne sme obravnavati zakona, ki je vsebinsko enak in v nasprotju z voljo volivcev. »SDS s pobudo, da bi odpravili zakon iz leta 1974, ki poleg kulture zadeva tudi znanost, nikakor pa se ne dotikajo že veljavnega zakona, ki omogoča podelitev dodatka na področju športa, kaže svojo lestvico vrednot, kako različno obravnava posameznike in področja, ki so enako pomembna za našo družbo in državo,« je kritičen Rusjan.

Od leta 2017 lahko dodatek za športne dosežke, ki znaša najmanj 70 in največ sto odstotkov razlike med njihovo pokojnino ter zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od največje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, lani je to bilo od 2138 do 3055 evrov, pridobijo dobitniki medalje z olimpijskih ali paraolimpijskih iger, olimpijade gluhih, šahovske olimpijade; dobitnik medalje v članski konkurenci s svetovnih prvenstev v olimpijskih ali paraolimpijskih panogah ter dobitniki Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni dosežek. Lani ga je dobivalo 68 uživalcev starostne pokojnine, za katere je, po podatkih ZPIZ, proračun zagotovil nekaj manj kot 1,06 milijona evra, za 24 uživalcev invalidskih pokojnin pa skoraj pol milijona evrov. Med upravičenci je največ alpinistov, ki so Bloudkove nagrade prejeli kot člani odprav v Himalajo, po številu sledijo igralci odbojke sede in golbala, pri nekaterih dobitnikih priznanj pa so bila področja delovanja vsaj z brskanjem po spletu manj določljiva.