Ukom ni upravičen do vpogleda v vse dokumente STA
Novinarji portala Oštro na podlagi mnenj pravnikov ugotavljajo, da STA vladnemu uradu za komuniciranje ni dolžna predati vseh dokumentov o poslovanju.
Odpri galerijo
Navedbe Uroša Urbanije po ugotovitvah portala Oštro ne držijo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Na portalu Oštro na podlagi mnenj pravnikov ugotavljajo, da STA vladnemu uradu za komuniciranje (Ukom) ni dolžna predati vseh dokumentov o poslovanju. Zakon o gospodarskih družbah, na katerega se sklicujejo v Ukomu, namreč vsebuje tudi omejitve dostopa do dokumentov o poslovanju družbe, poleg tega pa je treba upoštevati tudi specifični status STA.
Na portalu Oštro so preverili, ali navedbe direktorja Ukoma Uroš Urbanije, ki jih je izrekel v oddaji na Televiziji Slovenija, držijo. Urbanija je dejal, da ima družbenik Slovenske tiskovne agencije (STA) pravico do vpogleda v »praktično vse dokumente poslovanja,« pri čemer se je skliceval na 512. člen zakona o gospodarskih družbah. Za portal so na Ukomu še pojasnili, da se je Urbanija skliceval tudi na pogodbo o opravljanju javne službe v letu 2020, sklenjeno med STA in Ukomom.
Odvetnica Nataša Pirc Musar pa je za Oštro pojasnila, da ima družbenik po 512. členu zakona o gospodarskih družbah resda pravico do vpogleda v celotno dokumentacijo, ki se nanaša na poslovanje družbe, vendar je v primeru STA treba upoštevati tudi omejitve, določene z drugim odstavkom tega člena, in specifični status nacionalne tiskovne agencije, kot ga določa zakon o STA.
Po mnenju profesorja gospodarskega prava na mariborski pravni fakulteti Saše Preliča je vlada upravičena do vseh dokumentov, ki se nanašajo na premoženje družbe in vodenje poslov, na pravna in dejanska razmerja znotraj družbe, vključno s podatki o njeni tržni dejavnosti. Toda za pridobitev teh informacij o poslovanju mora Ukom izkazati upravičen informacijski interes. Informacije o dolžini in številu intervjujev, denimo, po njegovi oceni tega ne zadevajo.
Družbenik ima po 512. členu zakona o gospodarskih družbah resda pravico do vpogleda v dokumente o poslovanju družbe, vendar drugi odstavek istega člena te pravice omejuje s pravicami poslovodje, da jo zaščiti pred izdajanjem informacij za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi ji lahko povzročil občutno škodo, navajajo na portalu.
Ustanovitelj nacionalne tiskovne agencije je po zakonu o STA dolžan zagotoviti njeno institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost. Zahteve Ukoma, denimo tiste po podatkih o dolžini in številu intervjujev, se po mnenju Preliča in Pirc Musarjeve ne nanašajo zgolj na informacije o poslovanju STA, temveč tudi posegajo v njeno uredniško neodvisnost.
Trditev, da ima družbenik po 512. členu zakona o gospodarskih družbah pravico do vpogleda v praktično vse dokumente poslovanja, ne drži, saj je treba upoštevati tudi drugi odstavek tega člena, ki dostop omejuje v primerih, kadar bi posredovanje informacij lahko škodilo interesom družbe, poudarjajo na portalu.
Prav tako ne drži, da gre v primeru zahteve po podatkih o številu in dolžini opravljenih intervjujev s pevci zabavne glasbe ali o številu novih naročnikov, ki jih je STA pridobila po objavi oglasa, za osnovne podatke o družbi. STA ima poseben status, ustanovitelj pa mora zagotavljati njeno avtonomijo in neodvisnost.
Urbanija je v oddaji še dejal, da je Ukom v pogodbi naveden kot predstavnik ustanovitelja. Kot so spomnili na portalu Oštro, se je izkazalo, da vlada urada res ni pisno pooblastila kot svojega predstavnika, kar potrjuje tudi dopis generalnega sekretariata vlade. Urbanija je nato zoper oba podpisnika pogodbe in člane nadzornega sveta STA vložil kazensko ovadbo, saj naj bi šlo za zlorabo instituta predstavnika ustanovitelja, brez katere STA ne bi mogla črpati sredstev.
Po mnenju Pirc Musarjeve pa je država s tem, ko je plačila prek Ukoma izvajala doslej, prepoznala veljavnost pogodbe. Ukom in STA morata nadaljevati izpolnjevanje svojih pravic in obvez, določenih s pogodbo, pa je pojasnil Prelič.
Kot so zaključili, Urbanijeva trditev, da je Ukom v pogodbi naveden kot predstavnik ustanovitelja, sicer drži, vendar to ne vpliva na veljavnost pogodbe, prav tako ne na obseg pravic do dostopa do informacij o poslovanju.
Ukom je namreč začasno ustavil financiranje STA. Razlog naj bi bilo zavračanje posredovanja dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Vodstvo STA je Ukomove navedbe zavrnilo. Po njegovi presoji je Ukom s svojimi zahtevami presegel zakonska in pogodbena pooblastila, do katerih ima po zakonu o STA pravico le vlada. Zahteve iz dopisov so se nanašale tako na področja, ki jih ščitijo določila o avtonomiji uredništva, kot na tržni del dejavnosti STA, za katere Ukom kot skrbnik pogodbe o opravljanju javne službe ni pristojen.
Na portalu Oštro so preverili, ali navedbe direktorja Ukoma Uroš Urbanije, ki jih je izrekel v oddaji na Televiziji Slovenija, držijo. Urbanija je dejal, da ima družbenik Slovenske tiskovne agencije (STA) pravico do vpogleda v »praktično vse dokumente poslovanja,« pri čemer se je skliceval na 512. člen zakona o gospodarskih družbah. Za portal so na Ukomu še pojasnili, da se je Urbanija skliceval tudi na pogodbo o opravljanju javne službe v letu 2020, sklenjeno med STA in Ukomom.
Odvetnica Nataša Pirc Musar pa je za Oštro pojasnila, da ima družbenik po 512. členu zakona o gospodarskih družbah resda pravico do vpogleda v celotno dokumentacijo, ki se nanaša na poslovanje družbe, vendar je v primeru STA treba upoštevati tudi omejitve, določene z drugim odstavkom tega člena, in specifični status nacionalne tiskovne agencije, kot ga določa zakon o STA.
Po mnenju profesorja gospodarskega prava na mariborski pravni fakulteti Saše Preliča je vlada upravičena do vseh dokumentov, ki se nanašajo na premoženje družbe in vodenje poslov, na pravna in dejanska razmerja znotraj družbe, vključno s podatki o njeni tržni dejavnosti. Toda za pridobitev teh informacij o poslovanju mora Ukom izkazati upravičen informacijski interes. Informacije o dolžini in številu intervjujev, denimo, po njegovi oceni tega ne zadevajo.
Družbenik ima po 512. členu zakona o gospodarskih družbah resda pravico do vpogleda v dokumente o poslovanju družbe, vendar drugi odstavek istega člena te pravice omejuje s pravicami poslovodje, da jo zaščiti pred izdajanjem informacij za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi ji lahko povzročil občutno škodo, navajajo na portalu.
Ukom posega v uredniško neodvisnost
Ustanovitelj nacionalne tiskovne agencije je po zakonu o STA dolžan zagotoviti njeno institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost. Zahteve Ukoma, denimo tiste po podatkih o dolžini in številu intervjujev, se po mnenju Preliča in Pirc Musarjeve ne nanašajo zgolj na informacije o poslovanju STA, temveč tudi posegajo v njeno uredniško neodvisnost.
Trditev, da ima družbenik po 512. členu zakona o gospodarskih družbah pravico do vpogleda v praktično vse dokumente poslovanja, ne drži, saj je treba upoštevati tudi drugi odstavek tega člena, ki dostop omejuje v primerih, kadar bi posredovanje informacij lahko škodilo interesom družbe, poudarjajo na portalu.
Prav tako ne drži, da gre v primeru zahteve po podatkih o številu in dolžini opravljenih intervjujev s pevci zabavne glasbe ali o številu novih naročnikov, ki jih je STA pridobila po objavi oglasa, za osnovne podatke o družbi. STA ima poseben status, ustanovitelj pa mora zagotavljati njeno avtonomijo in neodvisnost.
Urbanija je v oddaji še dejal, da je Ukom v pogodbi naveden kot predstavnik ustanovitelja. Kot so spomnili na portalu Oštro, se je izkazalo, da vlada urada res ni pisno pooblastila kot svojega predstavnika, kar potrjuje tudi dopis generalnega sekretariata vlade. Urbanija je nato zoper oba podpisnika pogodbe in člane nadzornega sveta STA vložil kazensko ovadbo, saj naj bi šlo za zlorabo instituta predstavnika ustanovitelja, brez katere STA ne bi mogla črpati sredstev.
Po mnenju Pirc Musarjeve pa je država s tem, ko je plačila prek Ukoma izvajala doslej, prepoznala veljavnost pogodbe. Ukom in STA morata nadaljevati izpolnjevanje svojih pravic in obvez, določenih s pogodbo, pa je pojasnil Prelič.
Kot so zaključili, Urbanijeva trditev, da je Ukom v pogodbi naveden kot predstavnik ustanovitelja, sicer drži, vendar to ne vpliva na veljavnost pogodbe, prav tako ne na obseg pravic do dostopa do informacij o poslovanju.
Ukom je namreč začasno ustavil financiranje STA. Razlog naj bi bilo zavračanje posredovanja dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Vodstvo STA je Ukomove navedbe zavrnilo. Po njegovi presoji je Ukom s svojimi zahtevami presegel zakonska in pogodbena pooblastila, do katerih ima po zakonu o STA pravico le vlada. Zahteve iz dopisov so se nanašale tako na področja, ki jih ščitijo določila o avtonomiji uredništva, kot na tržni del dejavnosti STA, za katere Ukom kot skrbnik pogodbe o opravljanju javne službe ni pristojen.
