Upajo, da bo njihov jezik v ustavi že leta 2020
Dan slovenskega znakovnega jezika: Na slavnostni prireditvi bo premiera dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti z zgodbami treh posameznikov
Odpri galerijo
Pri nas izobraževanje gluhih obstaja že 118 let, vendar se še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku, opozarjajo v ZDGNS. Foto Tadej Regent
Ljubljana – V četrtek bo dan slovenskega znakovnega jezika, ki ga gluhi pri nas praznujejo že petič. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) na ta dan ob 17. uri v ljubljanski kinodvorani Bežigrad pripravlja slavnostno prireditev, na kateri bodo med drugim premierno prikazali dokumentarni film Jezik enakopravnosti.
Po slovenski himni v znakovnem jeziku in slavnostnih nagovorih bodo predstavili tudi pravljico David: Misija nemogoče. Peti dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen umestitvi znakovnega jezika v slovensko ustavo.
Čeprav smo pred sedemnajstimi leti na ta dan, 14. novembra, sprejeli zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (SZJ), ga pred dvema letoma vpisali v nesnovno kulturno dediščino, vlada pa je na začetku leta 2014 sprejela sklep o 14. novembru kot dnevu SZJ, ta še vedno ni priznan kot samostojni in avtohtoni jezik v Sloveniji, opozarjajo na zvezi. Po omenjenem zakonu ima gluhi pravico uporabljati SZJ v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe.
»Pri nas izobraževanje gluhih obstaja že 118 let, vendar se še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku. Znakovni jezik trenutno obsega 16.000 kretenj, kar predstavlja besedni zaklad slišečega sedmošolca,« pravi Mladen Veršič, predsednik ZDGNS. Opozarja, da jeziki izumirajo vsak dan, in če umre slovenski znakovni jezik, bo skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali.
Da se to ne bi zgodilo, so na vlado podali pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Vlada je predlog sprejela, v državni zbor vložila pobudo za spremembo ustave, ustavna komisija državnega zbora pa je to soglasno podprla in začela postopke za spremembo ustave. V ZDGNS upajo, da bo do spremembe prišlo že v letu 2020. »Čas je, da popravimo krivice, ki so jih stoletja doživljali gluhi Slovenci,« pravi Veršič.
Kako bi s tem popravili krivice in neenakosti gluhih Slovencev, razgrinja dokumentarni film scenaristke Tine Grošelj in režiserja Marka Kumra Murča skozi osebne zgodbe treh karizmatičnih posameznikov, ki ga bodo predstavili na četrtkovi slavnostni prireditvi. Projekciji filma bosta sledila pogovor in druženje z ustvarjalci.
Po slovenski himni v znakovnem jeziku in slavnostnih nagovorih bodo predstavili tudi pravljico David: Misija nemogoče. Peti dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen umestitvi znakovnega jezika v slovensko ustavo.
Jezik s 16.000 kretnjami
Čeprav smo pred sedemnajstimi leti na ta dan, 14. novembra, sprejeli zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (SZJ), ga pred dvema letoma vpisali v nesnovno kulturno dediščino, vlada pa je na začetku leta 2014 sprejela sklep o 14. novembru kot dnevu SZJ, ta še vedno ni priznan kot samostojni in avtohtoni jezik v Sloveniji, opozarjajo na zvezi. Po omenjenem zakonu ima gluhi pravico uporabljati SZJ v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe.
»Pri nas izobraževanje gluhih obstaja že 118 let, vendar se še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku. Znakovni jezik trenutno obsega 16.000 kretenj, kar predstavlja besedni zaklad slišečega sedmošolca,« pravi Mladen Veršič, predsednik ZDGNS. Opozarja, da jeziki izumirajo vsak dan, in če umre slovenski znakovni jezik, bo skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali.
Film, ki razgrinja osebne zgodbe treh posameznikov
Da se to ne bi zgodilo, so na vlado podali pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Vlada je predlog sprejela, v državni zbor vložila pobudo za spremembo ustave, ustavna komisija državnega zbora pa je to soglasno podprla in začela postopke za spremembo ustave. V ZDGNS upajo, da bo do spremembe prišlo že v letu 2020. »Čas je, da popravimo krivice, ki so jih stoletja doživljali gluhi Slovenci,« pravi Veršič.
Kako bi s tem popravili krivice in neenakosti gluhih Slovencev, razgrinja dokumentarni film scenaristke Tine Grošelj in režiserja Marka Kumra Murča skozi osebne zgodbe treh karizmatičnih posameznikov, ki ga bodo predstavili na četrtkovi slavnostni prireditvi. Projekciji filma bosta sledila pogovor in druženje z ustvarjalci.
