Ustáva

Podatek za dlakocepce: beseda ustava po izvoru ni slovenska, temveč smo jo prevzeli iz češčine. Glagol ustaviti je v češčini sestavljen iz nam povsem domačih, slovanskih sestavin, a ima pomen »ustanoviti«. Starejša slovenska beseda za »zakon, določilo, dogmo« je postava, pa tudi pri tej se je ta pomen razvil razmeroma pozno, pod vplivom nemške besede Gesetz. Še starejša beseda je zakon, ki jo uporabljamo v tem pomenu že od praslovanskih časov. Izpeljana je iz glagola *začęti, »začeti«, torej je najprej pomenila »začetek, načelo« ali »počelo« – to, s čimer se nekaj začne. Kot se svet množi, razplasti in prepoznava nove odtenke v medsebojnih odnosih, tako se množijo tudi besede, ki jih opisujejo. Sodobna slovenščina ima besede za zakone in postave, za ustavo pa smo si vzeli spet novo besedo, ker gre za prav poseben zakon, temeljni zakon države z najvišjo veljavo.



Včasih zakonodajalci v skrbi za varovanje nekaterih pravic (ali pravic nekaterih) spregledajo druge pravice in napišejo zakone, ki niso v skladu z ustavo. Ustava pa je tisti zakon, ki je nad drugimi; določa temeljna načela ureditve ter človekove pravice in svoboščine, ki si jih ne pustimo vzeti. Policijska ura in zapiranje državljanov v občinske meje ne gresta skupaj s temi pravicami, smo odločili. Sopomenka besede ustava, konstitucija – tudi prevzeta beseda –, ima z dobrim razlogom tudi pomen »telesna zgradba«. Konstitucija je močna, trdna zgradba države, ki se je ne dotikamo in predvsem ne spreminjamo brez zelo dobrega razloga.



Pred nekaj dnevi pa je Slovenija vendarle nekaj spremenila v tej konstituciji. Odločili smo se, da bomo drugo poglavje Ustave Republike Slovenije dopolnili s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih. Slovenija je tako postala peta država v EU, ki ima znakovni jezik vpisan v ustavo, in obenem prva država v EU, ki ima vpisan tudi jezik gluhoslepih. Postava zgradbe človekovih pravic je s tem dopolnjena in še močnejša, in to z zelo dobrim razlogom. Morda niste vedeli: v nastajajočo tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) vključujemo tudi besede slovenskega znakovnega jezika. Kliknite na simbol dveh dlani ob geslu, ki ste ga iskali, in se naučite besedo tudi kot kretnjo v slovenskem znakovnem jeziku.

—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša),

avtorica: dr. Simona Klemenčič.