V Črnomlju se spominjajo temeljev slovenske državnosti
»Bela krajina je bila pred 80 leti svobodna Slovenija v malem. Tu v Črnomlju so nastajali temelji naše državnosti,« je ob obletnici pomembnih dogodkov na večerni slovesnosti v Kulturnem domu v Črnomlju med drugim dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. V spomin na medvojne dogodke Občina Črnomelj 19. februarja praznuje občinski praznik.
Slovenski narodno-osvobodilni svet (SNOS) je dobil zgodovinski pomen predvsem zaradi vsebine aktov, ki so jih izvoljeni odposlanci sprejeli. V deklaraciji o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva so zapisane pravice, kot so zakonitost, enakopravnost ne glede na spol, narodnost in raso, svoboda vesti, besede, tiska, zborovanja in združevanja, nedotakljivost osebnosti in stanovanja, pravica do dela, oddiha in starostne oskrbe.
To so še danes neprecenljive vrednote, ki pa niso vedno in povsod samoumevne, zato moramo nenehno skrbeti, da jih kdo ne bi poskušal relativizirati ali poteptati, je med govorom izpostavila predsednica Klakočar Zupančič.
Enotni po poplavah
Po njenem prepričanju je svet, v katerem živimo, postal zelo zapleten. Veliko bolje bi bilo, če bi sedanji odločevalci več dejanj namenili iskanju mirnih rešitev ter sožitja in brezpogojnemu uresničevanju osnovnih človekovih pravic kot pa konfliktom. »Pravijo, da naj bi bila zgodovina učiteljica življenja, a če le malo pogledamo naokoli, lahko ugotovimo, da kot pripadniki človeške vrste žal nismo prav dobri učenci,« je dejala slavnostna govornica.
Po njenem se tudi v slovenski politiki prepogosto daje prednost konfliktom pred vsebinskimi dialogi in iskanju najboljših rešitev za državljane. Z upanjem pa jo navdaja dejstvo, da se je politika v zadnjem letu vsaj v dveh primerih uspela sporazumeti in stopiti skupaj: pri odločanju o odpravljanju posledic katastrofalnih poplav in ko so vrnili volilno pravico več kot 4000 državljanom z intelektualnimi in psihosocialnimi motnjami.
Zbrane je nagovoril tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki je izrazil zadovoljstvo, da ima Črnomelj ta privilegij, da lahko praznuje 80-obletnico tako pomembnega zgodovinskega dogodka. »Z današnjo prireditvijo, pa tudi z vrsto drugih prireditev, ki se bodo v tem letu še zvrstile v sklopu Leto domovine, ki smo ga razglasili v naši občini, se želimo simbolično pokloniti slehernemu prizadevanju naših prednikov v boju za svobodo in narodno samobitnost in hkrati opozoriti na pomembnost pozitivnega odnosa do lastne domovine,« je med drugim povedal Kavšek.
Spominske slovesnosti so udeležili prvi slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik slovenske borčevske organizacije Marijan Križman, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič in tudi direktor novomeške policijske uprave Igor Juršič.
Narod si bo pisal sodbo sam
Začetki Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta (SNOS) segajo v oktober 1943. Takrat so na Kočevskem zboru izvolili 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). Na prvem zasedanju SNOO v Črnomlju 19. in 20. 2. 1944 se je SNOO preimenoval v SNOS. Njegov član je postal tudi primorski pisatelj France Bevk, eden redkih izobražencev, ki pred fašizmom ni emigriral iz Julijske krajine, ampak se je Mussolinijevi diktaturi pogumno postavil po robu.
Med februarjem 1944 in oktobrom 1946 je bil SNOS vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in kasneje Ljudske republike Slovenije. Njegovi sestavni deli so bili zakonodajni odbor, komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njegovih pomagačev za Slovenijo in verska komisija. Druge komisije so bile pri njegovem predsedstvu. SNOS je na zasedanju v Črnomlju pred natanko 80. leti postal parlamentarno središče države, ki je sprejel več sklepov.
Med pomembnejšimi sklepi so bili Deklaracija o ustanovitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Slovenije, izjava o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva, odlok o razpisu volitev v narodno osvobodilne odbore. Iz zgodovinopisja je razbrati, da so slovenske delegate Črnomaljci takrat pričakali z ovacijami.
Na zasedanju, ki je potekalo pod stavkom pisatelja Ivana Cankarja »Narod si bo pisal sodbo sam«, so tudi potrdili priključitev Primorske k Sloveniji in sklenili, da bodo izpeljali splošne volitve, pri čemer volilna pravica, ki je bila priznana ženskam, ni bila več novost, temveč to, da so jo priznali vsem borcem, tudi mladoletnim. Odločitev so utemeljili: če lahko mladi fantje, skoraj še otroci, nosijo puško, lahko tudi volijo.
V Črnomlju so bili tako postavljeni politični in kulturni temelji, na katerih sta se začeli razvijati nova slovenska država in družba. Bilo je prvo mesto, ki je delovalo po zakonih in pravilih novega družbenega reda. V spomin na zasedanje SNOS so julija leta 1954 pred vhodom v stavbo Kulturnega doma odkrili spominsko ploščo.
