V nadaljevanju preberite:
»Po novem letu opažamo, da je prebežnikov manj,« pravi Mirjan Miklavčič, predsednik krajevne skupnosti Rakitovec v koprski občini, kjer so prebivalci vse lansko leto dnevno srečevali skupine prebežnikov, ki so si s potovanjem čez to območje poskušale skrajšati prehod skozi našo državo. V tem delu Istre sta namreč hrvaška in italijanska meja najbliže. Po vstopu Hrvaške v schengensko območje in umiku zapornic na slovensko-hrvaški meji so se razmere za ilegalne prebežnike spremenile.
»Ne vemo še, ali je zatišje v zvezi s prebežniki povezano s spremenjeno schengensko mejo ali morda z njihovimi prazniki,« pravi Robert Božič, tajnik krajevnih skupnosti (KS) Rakitovec, Zazid in Podgorje. Pritrdi mu tudi predsednik KS Podgorja Jože Rojc. Ilegalni migranti zdaj ne poskušajo več peš in skrivaj vstopati v Slovenijo, ampak skozi našo državo potujejo z različnimi prevoznimi sredstvi, njihov cilj je priti do Italije in naprej v druge države zahodne Evrope.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Sanja Ajanović Hojnik, smo vprašali za pojasnilo nedavne izjave italijanskega notranjega ministra Mattea Piantedosija o krepitvi prizadevanj za vračanje ilegalnih prebežnikov iz Italije v Slovenijo. Piantedosi je v soboto v Trstu dejal, da želi Rim tesneje sodelovati s Slovenijo pri reševanju migrantske krize, zlasti pri upočasnitvi nezakonitih migracij na balkanski poti.
