V UKC Maribor zmanjkuje prostora za umrle zaradi covida
V pogrebnem podjetju Maribor je treba na upepelitev čakati deset dni, daljše čakalne dobe tudi v Ljubljani.
Odpri galerijo
V Ljubljani letos pet odstotkov pogrebov in upepelitev več kot lani v istem času. Foto: Matej Družnik/Delo
Maribor – V Mariboru se že čutijo posledice povečane umrljivosti covidnih bolnikov. Tamkajšnjemu UKC zmanjkuje prostora za shranjevanje pokojnikov, zato jih vozijo v hladilne prostore pokopališča Dobrava, kjer na upepelitev čakajo tudi do deset dni. V Ljubljani, kjer so samo danes opravili 24 pogrebov, dodatnih hladilnih zmogljivosti za zdaj ne potrebujejo.
Da bi se izognili italijanskemu scenariju, so v Mariboru že aktivirali načrt civilne zaščite, njen poveljnik pa je izdal odredbo o obveznem odvozu in hrambi pokojnikov med epidemijo covida-19.
Drugi val koronavirusa in njegovo hitro širjenje sta povzročila izredne razmere, pravi direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek, zato je nujno preprečiti, da bi imeli zaradi nepravočasnega reagiranja ob številnih smrtnih žrtev težave s prepolnimi mrtvašnicami. Izredne razmere za zdaj obvladujejo.
Spomnimo, da so ob 6806 testih v sredo v Sloveniji potrdili 2064 okužb z novim koronavirusom in da je že tretji dan zapored umrlo več kot 40 ljudi (ta dan 45), od tega v bolnišnicah 36. V UKC Maribor je v sredo umrlo pet ljudi, hospitaliziranih je bilo 195, na intenzivni negi 44 in še 34 na respiratorjih.
Pogrebno podjetje Maribor je na izredne razmere pripravljeno, pravi Pliberškova. Ima koncesijo za interventne prevoze ter velja za strateško podjetje, ki premore hladilna mesta za hrambo večjega števila pokojnikov z načrtovanimi postopki in procesi delovanja. Kot specializirano pogrebno podjetje, ki opravlja pogrebno in pokopališko dejavnost ter upepeljevanje – tega izvajajo pri nas le na dveh lokacijah –, morajo biti na izredne razmere pripravljeni vedno, ne le v časih koronavirusa, še navaja Pliberškova. Za primere povečane umrljivosti zagotavljajo tako dodatne ekipe kot zadostne kapacitete prevozov, hrambe, pokopov.
Maribor je poseben primer, pojasnjuje Pliberškova. Druge slovenske bolnišnice imajo prevoz pokojnikov do mrtvašnic dogovorjen v sklopu 24-urne dežurne službe, Maribor pa te doslej ni imel. K organiziranju so ga primorale tokratne epidemiološke razmere.
V UKC Maribor pokojnike, preden jih prevzamejo pogrebna podjetja, hranijo v lastnih hladilnih prostorih. A zdaj je zmanjkalo ustreznih zmogljivosti tako bolnišnici kot pogrebnim podjetjem – z izjemo Pogrebnega podjetja Maribor, ki je tehnološko in tehnično usposobljeno za prevzem povečanega števila pokojnikov. Njihovi delavci pokojnike prevzamejo na patološkem oddelku UKC, kjer so pokojniki že v dveh neprepustnih vrečah, tako da že bolnišnica poskrbi za osnovno raven zaščite. Naši zaposleni sicer ne delajo v skafandrih, strogo pa upoštevajo vse ukrepe razkuževanja in preoblačenja, zagotavlja Pliberškova.
Epidemija se v teh dneh resda približuje vrhu, a prostora imajo v mariborskih hladilnicah za še enkrat toliko pokojnikov, kot jih hranijo zdaj. V novi hladilnici na Dobravi je prostora za dvesto, v stari pa za še trideset pokojnikov na dan. V skrajnem primeru bi na Dobravi, če bi začelo primanjkovati prostora tudi v hladilnih prostorih, za hrambo usposobili oziroma izpraznili ter primerno ohladili še druge prostore.
Ne gre za neobvladljive razmere, zagotavljajo v Pogrebnem podjetju Maribor, ampak zgolj za večje število pokojnikov, za katere ni prostora v bolnišnici. Proces se upočasni, ker ne zmorejo upepeliti tolikšnega števila ljudi, zato ti ostajajo dlje časa v hladilnih prostorih.
»Nimamo več svojega delovnika, upepeljujemo podnevi in ponoči. Naše delo je očem skrito, a za njim so res požrtvovalni ljudje,« pravi Pliberškova. Vsak dan je v delovni proces od krematorija do pogrebnega moštva in do ekip, ki pripravljajo pogrebe in opravljajo pogovore s svojci, vpetih 45 ljudi. Zanje je bil deloven že ta konec tedna in tudi prihajajoči bo …
V Ljubljani vse pokojnike z UKC v hladilnice prepeljejo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe v najkrajšem možnem času. V Ljubljani torej ni potrebe po aktiviranju civilne zaščite, saj imamo dovolj hladilnih kapacitet, je za Delo povedal direktor Žal Robert Martinčič. Njihova upepeljevalnica je največja v državi in letno izvede približno tri četrtine vseh
upepelitev. V teh dneh upepeljujejo tudi pokojnike s severovzhoda države.
V obdobju januar–oktober 2020 so izvedli približno pet odstotkov več upepelitev kot lani v tem času v obdobju januar - oktober 2019. Tudi v novembru jih pričakujejo več, saj je povpraševanje povečano. Trenutne kapacitete še povsem zadoščajo, zagotavlja Martinčič.
Neuradnega podatka, da je treba v Ljubljani na upepelitev čakati deset dni, ni niti potrdil niti zanikal, priznava pa, da se je čas za upepelitev »nekoliko podaljšal, vendar je še vedno veliko krajši kot v drugi upepeljevalnici«. Dodatnega podaljševanja čakalnih dob na upepelitev ne pričakuje.
V obdobju januar – oktober 2020 so imeli tudi pogrebov okrog pet odstotkov več kot lani v istem času. Trenutno pogrebe – samo danes so jih našteli 24 – na 18 pokopališčih izvajajo s tremi pogrebnimi moštvi.
Da bi se izognili italijanskemu scenariju, so v Mariboru že aktivirali načrt civilne zaščite, njen poveljnik pa je izdal odredbo o obveznem odvozu in hrambi pokojnikov med epidemijo covida-19.
Drugi val koronavirusa in njegovo hitro širjenje sta povzročila izredne razmere, pravi direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek, zato je nujno preprečiti, da bi imeli zaradi nepravočasnega reagiranja ob številnih smrtnih žrtev težave s prepolnimi mrtvašnicami. Izredne razmere za zdaj obvladujejo.
Spomnimo, da so ob 6806 testih v sredo v Sloveniji potrdili 2064 okužb z novim koronavirusom in da je že tretji dan zapored umrlo več kot 40 ljudi (ta dan 45), od tega v bolnišnicah 36. V UKC Maribor je v sredo umrlo pet ljudi, hospitaliziranih je bilo 195, na intenzivni negi 44 in še 34 na respiratorjih.
Pogrebno podjetje Maribor je na izredne razmere pripravljeno, pravi Pliberškova. Ima koncesijo za interventne prevoze ter velja za strateško podjetje, ki premore hladilna mesta za hrambo večjega števila pokojnikov z načrtovanimi postopki in procesi delovanja. Kot specializirano pogrebno podjetje, ki opravlja pogrebno in pokopališko dejavnost ter upepeljevanje – tega izvajajo pri nas le na dveh lokacijah –, morajo biti na izredne razmere pripravljeni vedno, ne le v časih koronavirusa, še navaja Pliberškova. Za primere povečane umrljivosti zagotavljajo tako dodatne ekipe kot zadostne kapacitete prevozov, hrambe, pokopov.
Maribor je poseben primer, pojasnjuje Pliberškova. Druge slovenske bolnišnice imajo prevoz pokojnikov do mrtvašnic dogovorjen v sklopu 24-urne dežurne službe, Maribor pa te doslej ni imel. K organiziranju so ga primorale tokratne epidemiološke razmere.
Pokojniki so v dveh neprepustnih vrečah
V UKC Maribor pokojnike, preden jih prevzamejo pogrebna podjetja, hranijo v lastnih hladilnih prostorih. A zdaj je zmanjkalo ustreznih zmogljivosti tako bolnišnici kot pogrebnim podjetjem – z izjemo Pogrebnega podjetja Maribor, ki je tehnološko in tehnično usposobljeno za prevzem povečanega števila pokojnikov. Njihovi delavci pokojnike prevzamejo na patološkem oddelku UKC, kjer so pokojniki že v dveh neprepustnih vrečah, tako da že bolnišnica poskrbi za osnovno raven zaščite. Naši zaposleni sicer ne delajo v skafandrih, strogo pa upoštevajo vse ukrepe razkuževanja in preoblačenja, zagotavlja Pliberškova.
Primerjava s številom umrlih v istem obdobju 2019 v Mariboru kaže, da je letos za tretjino več umrlih, v krematoriju, ki pokriva ves severovzhodni del države, pa zaznavajo 40-odstotno povečanje števila upepelitev.
V Ljubljani je število pogrebov in upepelitev letos za pet odstotkov večje kot lani.
V Ljubljani je število pogrebov in upepelitev letos za pet odstotkov večje kot lani.
Na Dobravi dovolj prostora
Mariborčani umrle zaradi covida vozijo v hrambo na pokopališče Dobrava (fotografija je simbolna). FOTO: Tadej Regent/Delo
Maribor že prevzema v hrambo tudi pokojnike iz okolice
Ne gre za neobvladljive razmere, zagotavljajo v Pogrebnem podjetju Maribor, ampak zgolj za večje število pokojnikov, za katere ni prostora v bolnišnici. Proces se upočasni, ker ne zmorejo upepeliti tolikšnega števila ljudi, zato ti ostajajo dlje časa v hladilnih prostorih.
»Nimamo več svojega delovnika, upepeljujemo podnevi in ponoči. Naše delo je očem skrito, a za njim so res požrtvovalni ljudje,« pravi Pliberškova. Vsak dan je v delovni proces od krematorija do pogrebnega moštva in do ekip, ki pripravljajo pogrebe in opravljajo pogovore s svojci, vpetih 45 ljudi. Zanje je bil deloven že ta konec tedna in tudi prihajajoči bo …
V Ljubljani v hladilnicah dovolj zmogljivosti
V Ljubljani vse pokojnike z UKC v hladilnice prepeljejo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe v najkrajšem možnem času. V Ljubljani torej ni potrebe po aktiviranju civilne zaščite, saj imamo dovolj hladilnih kapacitet, je za Delo povedal direktor Žal Robert Martinčič. Njihova upepeljevalnica je največja v državi in letno izvede približno tri četrtine vseh
upepelitev. V teh dneh upepeljujejo tudi pokojnike s severovzhoda države.
V Mariboru letos beležijo za 40 odstotkov več upepelitev kot lani.
Samo danes 24 pogrebov
Neuradnega podatka, da je treba v Ljubljani na upepelitev čakati deset dni, ni niti potrdil niti zanikal, priznava pa, da se je čas za upepelitev »nekoliko podaljšal, vendar je še vedno veliko krajši kot v drugi upepeljevalnici«. Dodatnega podaljševanja čakalnih dob na upepelitev ne pričakuje.
V obdobju januar – oktober 2020 so imeli tudi pogrebov okrog pet odstotkov več kot lani v istem času. Trenutno pogrebe – samo danes so jih našteli 24 – na 18 pokopališčih izvajajo s tremi pogrebnimi moštvi.
