Varuh želi večje pristojnosti
Zakon o varuhu človekovih pravic je državni zbor sprejel pred natanko 30 leti, torej kmalu po osamosvojitvi in nastanku Republike Slovenije. Zakon, ki je bil sprejet 20. decembra leta 1993, predstavlja skupaj s 159. členom ustave temeljni pravni okvir delovanja institucije Varuha človekovih pravic v Sloveniji, ki pa zdaj opozarja, da je po vsem tem času čas za posodobitev zakona skladno z mednarodnimi standardi.
»Po 30 letih od sprejetja zakona je čas, da se ta spremeni in da se določbe zakona končno uskladijo z Beneškimi načeli iz leta 2019, ki določajo sodobne standarde delovanja institucij varuhov človekovih pravic. Skrajni čas je, da se tem v Sloveniji dodeli večje pristojnosti glede spremljanja položaja različnih ranljivih skupin. Zato se zavzemamo za spremembe zakona, ki bodo omogočile še učinkovitejše delovanje institucije pri zagotavljanju otrokovih pravic, pravic invalidov in žrtev trgovine z ljudmi,« je ob tridesetletnici sprejemanja zakona povedal varuh Peter Svetina.
Če sprememb ne bo, se bo obrnil na Beneško komisijo
Človekove pravice so v časih, ko nenehno prehajamo iz ene krize v drugo, pogosto na preizkušnji. »Vsakokratna oblast jih pod pretvezo različnih kriz poskuša omejevati, zato je vloga in naloga varuha človekovih pravic še toliko pomembnejša. Spoštovanje človekovih pravic nikoli ne sme biti predmet notranje in še manj dnevne politike države, ampak predstavlja mednarodno skrb in skupni dosežek človeštva. Od vlade pričakujemo, da bo upoštevala naša priporočila in predloge ter usklajen predlog novele zakona o varuhu človekovih pravic posredovala državnemu zboru v nadaljnji postopek,« je opozoril varuh in dodal, da se bodo, če predlog zakona ne bo usklajen z njimi in ne bo upošteval mednarodnih standardov, obrnili na Beneško komisijo.
Ta je do zdaj sprejela mnenja o pravnih okvirih delovanja varuhov človekovih pravic v številnih državah, v katerih je priporočila, da se tem zagotovijo večje pristojnosti, pravna podlaga ter trdna jamstva za njihovo neodvisno, učinkovito in nepristransko delovanje.
»Pri tem opozarjam, da smo v zadnjem času v Sloveniji pogosto priča predlogom zakonov in tudi zakonom, ki se nanašajo na naš mandat in niso bili usklajeni z nami. To je za nas nesprejemljivo, zato pričakujemo, da se takšna praksa sprejemanja zakonodaje, pri kateri se predpisi pripravljajo brez in mimo institucij ter skupin, na katere se zakonodaja nanaša, konča,« je poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
