Včasih je bil tudi prav dober uspeh dovolj
Generacija, ki se je v zadnjih tednih vpisovala v srednje šole, je večja kot lanska. Tako je bil tudi pritisk na srednje šole večji. Izstopa osrednjeslovenska regija in še posebno Ljubljana. Na ljubljanskih gimnazijah je bila omejitev vpisa zelo visoka, štejejo pa izključno zaključne ocene v zadnji triadi. Na Gimnaziji Bežigrad sta bili v prvem krogu izbirnega postopka dovoljeni le dve prav dobri oceni. Ravnatelj Gimnazije Ledina, kamor si je želelo največ kandidatov, Roman Vogrinc pravi, da je bil še pred dvajsetimi leti prav dober uspeh dovolj za vpis na gimnazijo.
V srednje šole se je že vpisalo 20.094 bodočih dijakov. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je še okoli tisoč kandidatov, ki se še niso vpisali – ali ker še imajo popravne izpite v osnovni šoli ali pa so si premislili, od prijave pa še niso odstopili ali pa do zdaj niso bili sprejeti nikamor. Takih je 38, kar je veliko manj kot lani, ko je po zaključenem drugem krogu izbirnega postopka pred vrati srednjih šol ostal 201 kandidat.
Smiselno bi bilo vedeti, kam so se vpisovali kandidati, ki niso bili sprejeti v prvem krogu, in kam so se vpisovali kandidati, ki niso bili sprejeti nikamor tudi v drugem krogu. Teh podatkov na ministrstvu nimajo. Pojasnili so, da je več kot polovica od 38 kandidatov, ki niso bili sprejeti nikamor, v drugem krogu izbirnega postopka navedla največ štiri šole oziroma programe, na katere so se želeli vpisati, od možnih desetih. Ostali, ki so jih navedli več, pa prav tako niso bili sprejeti nikamor, so po navedbah ministrstva rangirali »programe, za katere niso dosegali točk že v prvem krogu izbirnega postopka«.
Same petice
Točke predstavljajo ocene iz obveznih predmetov v sedmem, osmem in devetem razredu, vseh možnih točk je 175. Največ jih je bilo treba imeti za Gimnazijo Bežigrad, v prvem krogu 173, v drugem 172. To pomeni največ dve oziroma tri zaključene štirice v treh šolskih letih. Ravnatelj Gimnazije Ledina, na kateri so imeli najprej 130 preveč prijavljenih, razlaga, da je bil naval izjemno velik: »Na koncu smo jih imeli za en oddelek preveč, zdaj smo jih vzeli še deset odstotkov. Kolikor se je dalo, smo kandidatom pomagali. Tako smo v vsakem oddelku vzeli še dva novinca, ker nismo imeli ponavljavcev. Ministrstvo smo zaprosili tudi za nadnormativne oddelke, kar pomeni, da smo skupaj lahko vzeli dodatnih 21 dijakov.«
Za Gimnazijo Ledina je bilo treba imeti v prvem krogu najmanj 168 točk, v drugem 167 točk. »Če gledam 20 let nazaj, je sedanja situacija nedojemljiva! Včasih je bil tudi prav dober uspeh v redu,« pravi Vogrinc.
Točkomanija
Bilo je že več pobud, osnovnošolski ravnatelji na to opozarjajo že več kot desetletje, da bi spremenili pogoje za vpis v srednjo šolo. Zdaj štejejo le točke iz ocen in v redkih primerih tudi ocene iz nacionalnega preverjanja znanja. Mati enega od otrok Tanja Oblak Črnič je tako že spomladi opozorila, da bi pred vrati šol, predvsem gimnazij v osrednjeslovenski regiji, lahko ostalo zelo veliko odličnih učencev. Podatek, da se je večini otrok vendarle uspelo vpisati v srednjo šolo, jo veseli, a opozarja, da se je 15 let vedelo, kako številna generacija prihaja: »Naslednji dve oziroma tri generacije so še večje kot letošnja in vsaj v šolah znotraj tistih regij, ki se s problemom omejenega vpisa ukvarjajo že zdaj, stanje gotovo ne bo nič boljše. Tudi zato bi bila poglobljena in celovita analiza več kot nujna.«
Dodala je, da bo treba pogoje vpisa v srednjo šolo čim prej spremeniti: »Učenci zadnje triade bodo zato energijo še aktivneje usmerjali v zbiranje točk prek ocen, pritisk staršev na učitelje se bo povečeval, stiska učencev bo še izrazitejša. Vprašanje pa je, koliko je takšna 'točkomanična' diferenciacija otrok dejansko kazalnik diferenciacije njihovega znanja in razumevanja snovi, motivacije in ambicij ter morebitnih talentov.«
