Več kot petina domov za starejše v rdečih številkah
V letu 2017 je negativno poslovalo kar 21 od skupno 100 izvajalcev, ki so vključeni v javno mrežo.
Odpri galerijo
Izpostavljajo tudi, da država vedno večji delež stroškov oskrbe prelaga na same starostnike in njihove svojce, kar kaže povečevanje deleža oskrbnin v prihodkih domov. FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana - Več kot petina domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov je lani poslovala z izgubo, kar je več kot dvakrat več kot leta 2016, ugotavlja Skupnost socialnih zavodov Slovenije v poročilu za leto 2017. Razlog za to pripisujejo prenizkim plačilom ZZZS za opravljene zdravstvene storitve, »ki ne pokrijejo več niti plač«.
Kot navaja skupno statistično poročilo skupnosti socialnih zavodov, je v letu 2017 negativno poslovalo kar 21 od skupno 100 izvajalcev, ki so vključeni v javno mrežo, od tega 13 javnih zavodov in osem koncesionarjev.
»Ti podatki so zelo zaskrbljujoči. Presežek prihodkov nad odhodki je namreč za javne zavode izjemno pomemben, saj predstavlja nepogrešljiv vir za prepotrebne naložbe v obnovo in posodobitev objektov, ki so bili v večini primerov zgrajeni pred približno 40 leti in so vse manj primerni za sodobne potrebe,« s sporočilu za javnost opozarja sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak. Ob tem dodaja, da vlada za vlaganja v domove lani ni namenila nobenih sredstev.
Vzrok za finančne težav domov za starejše in posebnih zavodov v skupnosti socialnih zavodov pripisujejo prenizkim plačilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za opravljene zdravstvene storitve. Povprečna cena zdravstvene nege se je namreč od leta 2009 znižala za 5,7 odstotka, stroški dela, ki predstavljajo večino odhodkov izvajalcev, pa naraščajo zaradi dviga plač, sprostitve napredovanj in ukinitve varčevalnih ukrepov, opozarjajo.
Izpostavljajo tudi, da država vedno večji delež stroškov oskrbe prelaga na same starostnike in njihove svojce, kar kaže povečevanje deleža oskrbnin v prihodkih domov. »Če so oskrbnine še leta 2011 predstavljale 57,6 odstotka prihodkov na oskrbni dan, se je ta delež v lanskem letu povzpel že na 61,3 odstotka,« so zapisali.
Tudi trenutno število domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov ne zadošča za vse potrebe. Konec lanskega leta je bilo namreč po njihovih navedbah v javni mreži 100 izvajalcev, od tega 59 javnih zavodov in 41 koncesionarjev, ki imajo skupaj na voljo 18.331 mest za starejše in 2387 mest za posebne skupine odraslih, potrebovali pa bi vsaj še 1602.
Kot navaja skupno statistično poročilo skupnosti socialnih zavodov, je v letu 2017 negativno poslovalo kar 21 od skupno 100 izvajalcev, ki so vključeni v javno mrežo, od tega 13 javnih zavodov in osem koncesionarjev.
Prenizko plačilo ZZZS
»Ti podatki so zelo zaskrbljujoči. Presežek prihodkov nad odhodki je namreč za javne zavode izjemno pomemben, saj predstavlja nepogrešljiv vir za prepotrebne naložbe v obnovo in posodobitev objektov, ki so bili v večini primerov zgrajeni pred približno 40 leti in so vse manj primerni za sodobne potrebe,« s sporočilu za javnost opozarja sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak. Ob tem dodaja, da vlada za vlaganja v domove lani ni namenila nobenih sredstev.
Vzrok za finančne težav domov za starejše in posebnih zavodov v skupnosti socialnih zavodov pripisujejo prenizkim plačilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za opravljene zdravstvene storitve. Povprečna cena zdravstvene nege se je namreč od leta 2009 znižala za 5,7 odstotka, stroški dela, ki predstavljajo večino odhodkov izvajalcev, pa naraščajo zaradi dviga plač, sprostitve napredovanj in ukinitve varčevalnih ukrepov, opozarjajo.
Premalo domov za starejše
Izpostavljajo tudi, da država vedno večji delež stroškov oskrbe prelaga na same starostnike in njihove svojce, kar kaže povečevanje deleža oskrbnin v prihodkih domov. »Če so oskrbnine še leta 2011 predstavljale 57,6 odstotka prihodkov na oskrbni dan, se je ta delež v lanskem letu povzpel že na 61,3 odstotka,« so zapisali.
Tudi trenutno število domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov ne zadošča za vse potrebe. Konec lanskega leta je bilo namreč po njihovih navedbah v javni mreži 100 izvajalcev, od tega 59 javnih zavodov in 41 koncesionarjev, ki imajo skupaj na voljo 18.331 mest za starejše in 2387 mest za posebne skupine odraslih, potrebovali pa bi vsaj še 1602.
