Več zanimanja za cepljenje, kot je cepiva

Slovenija je do zdaj naročila in ima tudi že odobrenih malo manj kot 1,8 milijona odmerkov cepiva Pfizerja in Biontecha ter še 470.000 odmerkov cepiva Moderne. Zdaj so na vrsti za cepljenje starejši od 80 let, ki živijo doma, sledili bodo starejši od 70 let, kronični bolniki in zaposleni v nujnih službah, ki so pomembne za delovanje države. Tisti, ki so covid-19 že preboleli, šest mesecev po bolezni ne bodo cepljeni.

»Več kot 114.000 je starejših od 80 let. Odlično bi bilo, če bi se jih cepilo najmanj 70 odstotkov,« je povedal Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob predstavitvi načrta cepljenja proti covidu-19 v prvi polovici leta 2021. Kot zanesljiv dobavitelj, glede na termine in dogovorjene količine, se je izkazal Pfizer-Biontech, zato je tudi načrt narejen predvsem na tej podlagi – do zdaj je bilo razdeljenih 40.000 odmerkov, praviloma vsak ponedeljek naj bi v državo prišlo še od 16.000 do 17.000 odmerkov cepiva. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše so pri Moderni negotovi roki dobave, kar je glavni moteči dejavnik pri naročanju dodatnih količin.



Si pa vsi veliko obetajo od cepiva podjetja AstraZeneca, ki je včeraj vložilo prošnjo za pogojno odobritev pri Evropski agenciji za zdravila (Ema) in naj bi odobritev dobilo 29. januarja. To podjetje ima namreč največje proizvodne kapacitete in tudi hranjenje njihovega cepiva je preprostejše. Ko bodo znani natančnejši podatki o dobavah cepiva AstraZenece, bodo načrt cepljenja prilagodili, je napovedal Janša, a je dodal, da naj tisti, ki so se prijavili za cepljenje in ne spadajo v rizične skupine, vabil ne pričakujejo pred pomladjo.
 

Napoved usklajene kampanje

Na ravni EU bo potekala usklajena kampanja za cepljenje proti covidu-19, tudi v Sloveniji imajo zanjo že pripravljene dokumente, je zagotovil direktor NIJZ Milan Krek, da bi čim več ljudi prepričali o cepljenju. Zakaj še ni zaživela? Trenutno so prioritete drugje, pravi, problem pa je, da je cepiva manj, kot je ogroženih in kot je tistih, ki se želijo cepiti. V Slovenijo je do zdaj prispelo 40.000 odmerkov, v ponedeljek naj bi jih še najmanj 16.000, skupaj naročenih in odobrenih je za 1,1 milijona prebivalcev.

Še skoraj 1,4 milijona odmerkov je država naročila cepiv AstraZenece, dober milijon proizvajalca Curevac in še 940.000 družbe Janssen. »Zavedati se moramo, da nekatera cepiva še niso odobrena, zato moramo imeti rezerve, hkrati pa ne vemo, kako dolgo traja imunost. Računamo na najmanj šest mesecev. Če bomo želeli dokončno ustaviti epidemijo, lahko predvidevamo, da bo treba vse, ki se cepijo v tem trenutku, jeseni ali konec leta cepiti še enkrat,« je predsednik vlade Janez Janša ob predstavitvi načrta cepljenja za prvo polletje letos pojasnil, zakaj je naročenih več odmerkov, kot ima Slovenija prebivalcev. Prepričan je, da so bila skupna evropska naročila za državo prednost, saj je prišla do večjih količin po zmernejši ceni, zato bo tudi v prihodnje sodelovala v skupnih naročilih in hkrati iskala lastne možne dobave s kontakti proizvajalcev. »Sto petdeset držav išče cepiva. Proizvodne kapacitet pa so, kakršne so,« je dejal Janša in zanikal pisanje nekaterih tujih medijev, da naj bi se Slovenija ob skupnih naročilih odrekla določenim količinam, ki naj bi ji pripadale.



Na vprašanje o pobudi grškega premiera Micotakisa o nekakšnih »cepilnih potnih listih«, pa je odgovoril, da že najmanj en mesec poteka razprava o tem, predvsem med nekaterimi državami v regionalnem okviru. »Pogojevanje potovanj in prestopov meja je realnost, ki je pred nami. Težko bo v tem času potovati iz države v državo in z letališča na letališče brez potrdila o cepljenju.«
 

Najprej najbolj ogroženi

Do zdaj so se cepili predvsem stanovalci v domovih za starostnike in tam zaposleni, zdravstveni delavci in sodelavci, nekateri med njimi bodo prihodnji teden prejeli že drugi odmerek. Po priporočilih proizvajalcev ga morajo dobiti v 21 do 28 dneh od prvega, v strokovnih krogih pa poteka razprava, da bi ta rok podaljšali na 42 dni, vendar na odobritev še čakajo.

Glede na dostopnost cepiva bodo cepili postopno: najprej starejše od 80 let, potem starejše od 70 let, od 60 let, sledili bodo kronični bolniki (z rakom, diabetesom, hipertenzijo ...), nato pa zaposleni v nujnih službah (policija, vojska, civilna zaščita, vzgoja in izobraževanje). »Prizadevamo si, da bo vsak družinski zdravnik dobil deset enot cepiva, z vsako novo pošiljko pa dodatne enote, s katerimi bomo počasi precepili celotno populacijo, starejšo od 60 let,« je dejal Milan Krek in napovedal, da bodo zdravniki aktivno klicali svoje paciente, starejše od 80 let. Vse, ki spadajo v rizične skupine, bodo cepili lečeči zdravniki; posamezniki, ki menijo, da sodijo v katero od teh, lahko tudi sami pokličejo svojega zdravnika.

Kdor ni med rizičnimi, pa lahko interes za cepljenje izrazi v e-upravi, po vrstnem redu prijav jih bodo potem vabili, kar pa, kot kaže, še ne bo prav kmalu.

Pristojni so razmišljali, da bi količine cepiva delili tudi po regijskem ključu – torej več najbolj prizadetim regijam, a za zdaj številke ne kažejo, da bi na kakem območju šlo precej bolje.