Virus iz populacije ne bo kar izginil
Kako bomo z njim sobivali, bo odvisno tudi od precepljenosti.
Odpri galerijo
Bo cepivo varno in učinkovito? Strokovnjaki v to ne dvomijo. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – »Če bi se epidemija novega koronavirusa v populaciji širila brez ovir, bi bile posledice grozljive,« je sintezni biolog Roman Jerala opozoril na spletni okrogli mizi Kemijskega inštituta, na kateri je različne vidike bolezni covid-19, ki lahko prizadene različne organske sisteme v telesu, in dileme, povezane s cepivi in cepljenjem, razkrila skupina uglednih domačih znanstvenikov in raziskovalcev.
Roman Jerala s Kemijskega inštituta je poudaril, da se znanosti lahko zahvalimo, da smo hitro, prej kot v letu dni, dobili učinkovito cepivo proti bolezni, ki jo Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, imenuje bolezen tisočih obrazov, ker okužbe potekajo zelo nenavadno, prav tako potek bolezni. Največ posledic pusti na pljučih, povečuje tudi nagnjenost k strjevanju krvi. Jerala je pojasnil, da so k hitremu razvoju cepiva pripomogle pretekle izkušnje in tehnologija. Pri razvoju cepiva so se angažirala velika farmacevtska podjetja, ki imajo dobro vzpostavljen sistem izvajanja kliničnih študij.
Turel pove, da zanj ni vprašanje, cepljenje da ali ne. »Če pogledamo v zgodovino, so cepiva rešila veliko več življenj kot vsi zdravniki skupaj,« pravi Turel, ki obžaluje, da so mediji bolj dovzetni za 'antivakserje' kot za stroko, ki o cepivih govori na podlagi strokovnih temeljev.
Klinični mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan pravi, da je virus zelo žilav, kar pomeni, da se zna dobro širiti, ima prenašalce, ki so asimptomatski. »To ni virus, ki bi ga lahko izrinili iz populacije. V njej bo živel,« razloži. Kako, bo odvisno tudi od precepljenosti v posameznih kulturah. Po Ihanovih besedah se Angleži in Američani ne sprašujejo, ali je cepivo varno, ker je bilo razvito hitro.
»Angleži so ponosni, da je znanost v tako kratkem času znala razviti cepivo. V teh državah se bodo zelo dobro precepili. Upam, da bomo pri nas temu sledili, premagali skepso do novosti in se bomo proti covidu-19 cepili bolj kot proti gripi, kjer se cepimo najmanj med evropskimi državami. Naše cepljenje proti gripi je od pet- do desetodstotno, kar ni nič,« je rekel Ihan. Po njegovem mnenju bo naslednja jesen demonstracija tega, kako v zahodnem svetu z določeno stopnjo precepljenosti in zaščitnimi ukrepi živeti z virusom. »Da bi iz populacije virus izginil, pa ni verjetno,« je prepričan Ihan.
Antropolog Dan Podjed pravi, da virus ni le naravni pojav, ampak pomemben družbeni akter: »To smo zdaj že vsi opazili, saj živimo, delamo in se srečujemo drugače.« Kar ga pri epidemiji novega koronavirusa skrbi, je to, da postaja delitelj. »Deli nas na revne in bogate. Mislim, da se bo ta delitev poznala tudi pri cepivu, saj se vzpostavlja še večja razlika med tistimi, ki imajo dostop do denarja in do cepiva, in tistimi, ki ostajajo brez njega,« je prepričan Podjed, ki obžaluje pojav teorij zarot, ki krožijo po spletu proti cepljenju.
»Te bolezni se zelo bojim, ker vidim najhujše bolnike s covidom-19 v državi. Med njimi so tudi mladi,« je povedal predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana Marko Noč in pripomnil, da je žalostno, a učinkovitega zdravila proti virusu nimamo, zato vsi vse upe polagajo v čimprejšnje cepivo. Trenutno imajo na oddelku moškega, rojenega 1986, ki je na zunajtelesni membranski oksigenaciji, in čaka na presaditev pljuč. »Bolezen je nova. O njej vemo zelo malo. Malo imamo podatkov in izkušenj,« priznava tudi predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver.
Bo cepivo varno in učinkovito? Sogovorniki so prepričani, da bo. Pa lahko prepreči tudi najhujše oblike in potek obolenj, ki so odvisne od količine virusa, ki vdre v celico? Roman Jerala: »Dosedanji rezultati so bili spodbudni. Proizvajalci cepiv poročajo o visoki zaščiti pred boleznijo.«
Aleks Jakulin, član skupine Sledilnika za covid-19 meni, da vse skupaj nič ne pomaga, če se po medijih širijo neumnosti. Njegova največja želja je, da začnemo o novem koronavirusu razmišljati kot o nečem, kar moramo preprečiti, ne pa kot o nečem, kar lahko zdravimo.
Roman Jerala s Kemijskega inštituta je poudaril, da se znanosti lahko zahvalimo, da smo hitro, prej kot v letu dni, dobili učinkovito cepivo proti bolezni, ki jo Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, imenuje bolezen tisočih obrazov, ker okužbe potekajo zelo nenavadno, prav tako potek bolezni. Največ posledic pusti na pljučih, povečuje tudi nagnjenost k strjevanju krvi. Jerala je pojasnil, da so k hitremu razvoju cepiva pripomogle pretekle izkušnje in tehnologija. Pri razvoju cepiva so se angažirala velika farmacevtska podjetja, ki imajo dobro vzpostavljen sistem izvajanja kliničnih študij.
Roman Jerala: »Znanosti lahko zahvalimo, da smo hitro, prej kot v letu dni, dobili učinkovito cepivo proti bolezni.« FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Turel pove, da zanj ni vprašanje, cepljenje da ali ne. »Če pogledamo v zgodovino, so cepiva rešila veliko več življenj kot vsi zdravniki skupaj,« pravi Turel, ki obžaluje, da so mediji bolj dovzetni za 'antivakserje' kot za stroko, ki o cepivih govori na podlagi strokovnih temeljev.
Klinični mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan pravi, da je virus zelo žilav, kar pomeni, da se zna dobro širiti, ima prenašalce, ki so asimptomatski. »To ni virus, ki bi ga lahko izrinili iz populacije. V njej bo živel,« razloži. Kako, bo odvisno tudi od precepljenosti v posameznih kulturah. Po Ihanovih besedah se Angleži in Američani ne sprašujejo, ali je cepivo varno, ker je bilo razvito hitro.
Alojz Ihan: »Upam, da bomo premagali skepso do novosti in se bomo proti covidu-19 cepili bolj kot proti gripi.« FOTO: Roman Šipić/Delo
»Angleži so ponosni, da je znanost v tako kratkem času znala razviti cepivo. V teh državah se bodo zelo dobro precepili. Upam, da bomo pri nas temu sledili, premagali skepso do novosti in se bomo proti covidu-19 cepili bolj kot proti gripi, kjer se cepimo najmanj med evropskimi državami. Naše cepljenje proti gripi je od pet- do desetodstotno, kar ni nič,« je rekel Ihan. Po njegovem mnenju bo naslednja jesen demonstracija tega, kako v zahodnem svetu z določeno stopnjo precepljenosti in zaščitnimi ukrepi živeti z virusom. »Da bi iz populacije virus izginil, pa ni verjetno,« je prepričan Ihan.
Teorije zarot
Antropolog Dan Podjed pravi, da virus ni le naravni pojav, ampak pomemben družbeni akter: »To smo zdaj že vsi opazili, saj živimo, delamo in se srečujemo drugače.« Kar ga pri epidemiji novega koronavirusa skrbi, je to, da postaja delitelj. »Deli nas na revne in bogate. Mislim, da se bo ta delitev poznala tudi pri cepivu, saj se vzpostavlja še večja razlika med tistimi, ki imajo dostop do denarja in do cepiva, in tistimi, ki ostajajo brez njega,« je prepričan Podjed, ki obžaluje pojav teorij zarot, ki krožijo po spletu proti cepljenju.
»Te bolezni se zelo bojim, ker vidim najhujše bolnike s covidom-19 v državi. Med njimi so tudi mladi,« je povedal predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana Marko Noč in pripomnil, da je žalostno, a učinkovitega zdravila proti virusu nimamo, zato vsi vse upe polagajo v čimprejšnje cepivo. Trenutno imajo na oddelku moškega, rojenega 1986, ki je na zunajtelesni membranski oksigenaciji, in čaka na presaditev pljuč. »Bolezen je nova. O njej vemo zelo malo. Malo imamo podatkov in izkušenj,« priznava tudi predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver.
Bo cepivo varno in učinkovito? Sogovorniki so prepričani, da bo. Pa lahko prepreči tudi najhujše oblike in potek obolenj, ki so odvisne od količine virusa, ki vdre v celico? Roman Jerala: »Dosedanji rezultati so bili spodbudni. Proizvajalci cepiv poročajo o visoki zaščiti pred boleznijo.«
Aleks Jakulin, član skupine Sledilnika za covid-19 meni, da vse skupaj nič ne pomaga, če se po medijih širijo neumnosti. Njegova največja želja je, da začnemo o novem koronavirusu razmišljati kot o nečem, kar moramo preprečiti, ne pa kot o nečem, kar lahko zdravimo.
