Dodatke se bo dodeljevalo po zakonu iz leta 1974

Volivci danes niso odločali o tem, ali naj se vrhunskim umetnikom dodeluje dodatke k pokojnini ali ne, saj se jih že več kot 50 let, temveč o tem, ali naj vlada to počne po novem zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo in uvaja nekaj konkretnih kriterijev za upravičenost, ali pa naj jih še naprej podeljuje po zakonu iz leta 1974, ki meril ne določa in mu je arbitrarnost očitalo tudi računsko sodišče. SDS je sicer prejšnji teden v parlamentarni postopek vložil predlog tudi za razveljavitev starega zakona. 

Kaj konkretno predvideva novi zakon, ki je bil danes na ljudskem glasovanju? Ministrstvo za kulturo je v zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti določilo merila, da so do dodatka za izjemne dosežke v umetnosti v polni odmeri upravičeni tisti upokojeni kulturniki, ki so prejeli Prešernovo nagrado za življenjsko delo, kar pomeni, da bi dobili razliko med višino lastne pokojnine in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, ki od 1. januarja 2024 znaša 3055 evrov.

V polovični odmeri pa bi bili do dodatka upravičeni prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja na področju umetnosti in še najmanj ene s seznama 23 nagrad, ki je priloga zakonu. Mednarodne nagrade niso taksativno naštete, to, ali ustrezajo standardom, bo prepuščeno presoji strokovnih komisij za določeno področje. Pripadala bi jim polovica razlike med višino lastne pokojnine in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove. Dodatek bi pripadel samo zaslužnemu posamezniku, ki mu je bil dodeljen, in ga ne bi bilo mogoče več dedovati v obliki vdovske ali družinske pokojnine, kot zdaj velja za izjemne pokojnine.

Po še veljavni pravni podlagi, ki jo želi, kot rečeno, SDS tudi razveljaviti, prejema pokojnino za posebne zasluge 108 ljudi, od tega jih je 83 za področje kulture, ostali so za šport in znanost. Konkretno je te pokojnine lani prejemalo 58 posameznikov, ki so jim bili priznane, in 50 družinskih članov pokojnih kulturnikov, športnikov in znanstvenikov, ki so jih »podedovali« v obliki vdovske oziroma družinske pokojnine. Državni proračun je za to skupaj namenil približno 730.000 evrov. Ne izid referenduma ne razveljavitev kateregakoli od teh zakonov na te pridobljene pravice nima vpliva.

V primeru uveljavitve novega zakona na ministrstvu za kulturo pričakujejo, da bi se številka takoj zvišala za 17 in da bi se tudi v prihodnosti ves čas gibala okoli sto. Trenutno naj bi na ministrstvu imeli 27 vlog. Ocenjujejo, da bi bil skupni strošek okoli 190.000 evrov na leto, a pri tem gre res samo za ocene, saj ne vedo, kakšne so sicer osnovne pokojnine prosilcev.

Za dodatke k pokojninam za izjemne dosežke na področju športa, ki se od leta 2017 podeljujejo po posebnem zakonu, država nameni bistveno več, lani nekaj manj kot 1,6 milijona evrov. Do njih je upravičenih 68 starostno upokojenih in 24 invalidsko upokojenih.