Tisti, ki prisegajo na dobro smuko v drugi polovici marca, bodo v prihodnjih dneh zagotovo prišli na svoj račun. V višje ležečih krajih je danes zapadlo od deset do 30 centimetrov snega, ponekod še kakšen centimeter več, in tako še odebelilo snežno odejo. Letošnja zima je v primerjavi z lansko precej bolj radodarna. Na Kredarici so danes zjutraj izmerili 370 centimetrov snega, na Kaninu pa natančno 443.

Na prijetno posedanje v naravi bo treba še malce počakati. FOTO: Jure Eržen/Delo
Če se v sušcu (marcu) igrajo mušice, v aprilu vzemi rokavice, je stara ljudska modrost, po kateri se velja ravnati. Da bodo nadležnice poplesavale v tem mesecu, se bržkone ni treba bati, saj bodo jutra v prihodnjih dneh precej sveža in tudi pod lediščem, čez dan pa se bo malce ogrelo, a temperature še zdaleč ne bodo ravno prijetne za poplesavanje mušic. Danes je na Dolah pri Litiji, ki so znane po tradicionalnem oglarjenju in ležijo na nadmorski višini 700 metrov, zapadlo skoraj deset centimetrov snega. Na družbenem omrežju facebook je bilo zaslediti, da je s Kuma pihalo kakor v Sibiriji in da tako nenadne in silovite vremenske spremembe nihče ni pričakoval. Od jutri veljajo pomirjajoči vremenski obeti.
V gorskem svetu je zapadlo tudi več kakor 30 centimetrov snega.
Na Brniku je deževalo, v Ljubljani pa snežilo.
Največ padavin je bilo v Ljubljani in na zahodu države.
Vreme se bo v prihodnjih dneh stabiliziralo. Od ponedeljka do četrtka bo deloma sončno, občasno pa malce več spremenljive oblačnosti. Lahko nas preseneti kaka ploha na vzhodu, v torek in sredo pa v severnem delu države (Prekmurje, Štajerska in Gorenjska), a teh padavin bo le za vzorec, je napovedal dežurni prognostik na agenciji za okolje
Jure Cedilnik. Danes je največ padavin, 30 litrov na kvadratni meter, padlo v Ljubljani, v zahodni Sloveniji pa okrog 25. Temperature v prvi polovici marca so bile znotraj dolgoletnega povprečja, medtem ko je bila druga polovica februarja malce pretopla.
V Ljubljani snežilo, na Brniku deževalo
Današnji prehod hladne fronte je bil hiter in izrazit. Na Brniku s 364 metri nadmorske višine je denimo deževalo, v Ljubljani, ki je 65 metrov nižje, pa snežilo. Večja intenzivnost padavin v prestolnici in okrepljen severni veter na Brniku sta vzrok, da je nastal ta obrat. Po mnenju vremenskih strokovnjakov je to lep primer, kako zahtevno je napovedovati mejo sneženja. Tam, kjer močneje dežuje, se meja sneženja lahko zniža. Vse pa je povezano tudi z jakostjo vetra, je povedal Cedilnik. Glede napovedi vremena za daljši čas je pojasnil, da je napoved vremena mogoča do štirinajst dni vnaprej, kadar je anticiklon zelo stabilen, kar pomeni, da ni vetra, ki bi ga odpihnil. Kadar pa naše kraje zajame dinamično vreme z izrazitimi cikloni, kot je bilo danes, ni ravno tako. Takrat je za dva dni ali celo za dan vnaprej težko napovedati, na kateri nadmorski višini bo denimo snežilo.

Zgornja postaja sedežnice Šimnovec na Gradišču na Veliki planini. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Skladno z zakonom zimske pnevmatike od jutri na vozilih niso več obvezne. Na AMZS svetujejo, da z menjavo ne hitimo, saj je vreme nepredvidljivo in nas tudi spomladi lahko preseneti sneg. Z AMZS se strinja tudi Cedilnik, saj bodo jutranje temperature nizke in ne bo prav nobene škode, če vozniki z menjavo gum še malce počakajo. Konec prihodnjega tedna namreč ne izključuje sneženja, saj se nakazuje še ena vremenska fronta, podobna današnji, ki je lahko še malce bolj izrazita. »Ni nujno, da je snega že čisto zares konec,« je sklenil sogovornik.
Komentarji