Za srečo in zdravje tudi letos do križa v mrzli Savinji
Tradicija ob prazniku Gospodovega razglašenja oziroma kot mu pravijo srbski pravoslavni verniki bogojavljenju, ko plavajo za sveti križ, je v Srbiji zelo razširjena. Zveza srbske diaspore Slovenije in celjska parohija sta jo v Sloveniji že šestič zapored pripravili na celjski Špici. Za celoletni blagoslov se je z mrzlo reko borilo pet vitezov.
Tekmovalci, ki jim pravijo vitezi, so najprej pokleknili na bregu Savinje, kjer jih je po krajšem obredu blagoslovil celjski paroh Goran Šljivić. Nato so v gosjem redu zakorakali v mrzlo Savinjo in zaplavali proti križu, ki je plaval na vencu iz rož.
Ob prazniku se spominjajo Jezusovega krsta v reki Jordan, ko se je odprlo nebo in je Bog razkril, da je Jezus njegov sin. Po drugih pravoslavnih deželah se na ta dan v rekah krsti veliko ljudi, plavanje za sveti križ pa je množična prireditev. Tudi v Celju, kjer so plavanje prvič organizirali leta 2017, so imeli že precej več plavalcev.
Paroh Šljivić je bil kljub vsemu zadovoljen: »V Sloveniji smo edini in vesel sem, da je to postalo tradicionalno. Ta prireditev nas tudi bogati. Imeli smo sicer že več prijavljenih, a so morali odpovedati, ker niso dobili prostega dne v službi. Upajmo, da bomo to nadoknadili, ko bo praznik med vikendom.«
Tudi včeraj je prvi do križa priplaval Dejan Moćić, že tretjič je zmagal: »Upam, da bo to ostalo v naši družini, da bo moj 10-letni otrok prevzel to moje viteštvo. To je tradicija naše pravoslavne vere. Lani smo samo trije naskrivaj skočili v vodo, da smo obeležili ta dan. Zmagovalca in tiste, ki se udeležimo tega dogodka, spremljata sreča in zdravje v tekočem letu.« Danes je imela Savinja zgolj 3,1 stopinje Celzija. Adrenalin očitno naredi svoje, Moćić pa se je hudomušno namuznil: »Zunanja temperatura je bila dve stopinji Celzija, tako da smo bili mi na toplem.«
V Sloveniji živi okoli 50.000 pravoslavnih vernikov, na širšem Celjskem okoli pet tisoč. Njihova cerkev v Celju je bila v drugi svetovni vojni porušena, nove pa še vedno niso dobili. Nov objekt nujno potrebujejo, saj je cerkev sv. Maksimiljana, ki jim jo je pred desetletji posodila katoliška cerkev, že dolgo premajhna. Potem so našli zemljišče v bližini stare Cinkarne, Šljivić je dejal, da je po vseh zapletih, rešitev blizu: »Z županom Bojanom Šrotom sva rešila precej problemov glede zemljišča. Dali smo pobudo za novo lokacijo, ki je v bližini, zdaj čakamo samo še podrobni prostorski načrt. Upajmo, da bomo naslednje leto lahko začeli graditi.«
