»Oljkarska sezona bo zahtevna, ker se je zelo razširila oljčna muha, ki jo je zaradi omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev težko odpraviti. Pridelovalci se morajo za kakovost oljčnega olja še bolj potruditi,« pravi Milena Bučar Miklavčič, vodja laboratorija na inštitutu za oljkarstvo, ki vodi tudi nacionalni panel za senzorično ocenjevanje oljčnih olj.
Namesto tradicionalnega obiranja oljke županov na izolskem Belvederju, ki je običajno zaznamovalo začetek oljkarske sezona, so letos ta protokolarni del izpustili. V društvu istrskih oljkarjev pravijo, da so vzrok zaščitni ukrepi pred nevarnostjo širjenja koronavirusne epidemije, zaradi katerih ne bi mogli v celoti izpeljati dogodka tako, kot so si ga zamislili. Nezanemarljivo pa je, da je oljka županov v oljčniku izolskega župana Danila Markočiča, ki se je prav zaradi zapletov z njegovo prodajo znašel sredi medijske afere.
Zahtevna oljkarska sezona
»Oljkarji, ki imajo poškodovane oljčne plodove – nekaterim je škodo povzročila tudi toča –, morajo te takoj predelati,« poziva Bučar Miklavčiča. Pravi, da se zaveda, da je ob zgodnejšem obiranju količinski izkupiček manjši – po njeni oceni za najmanj pet odstotkov –, a je to edini način, da ohranijo kakovosten pridelek. Tega se zavedajo tudi v oljarnah, kjer so svoja vrata odprli že konec prejšnjega meseca.
Zaradi epidemije je letos za oljkarje dodaten izziv pomanjkanje obiralcev. Ti so v preteklih letih prihajali predvsem iz tujine. Letina je sicer količinsko bogata, a bo zaradi velikega deleža okuženosti dreves z oljčno muho predvidoma zgolj povprečna (lanska je bila zelo podpovprečna, leto prej pa nadpovprečna). To po oceni pomeni od 700 do 800 ton oljčnega olja. »Podatki za pridelavo oljk in oljčnega olja so zelo pomanjkljivi in temeljijo na ocenah, saj vsi oljčniki niso registrirani, pa tudi tisti oljkarji, ki jih imajo registrirane, ne prijavljajo celotnega svojega pridelka,« poudarja Viljanka Vesel, vodja poskusnega centra za oljkarstvo na novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu.
Kakovost odvisna od oljkarja in oljarja
»Po katastrofalni lanski sezoni je letošnja letina kar dobra. Po kakovosti pa je veliko odvisno od vsakega oljkarja in oljarja. Plodovi morajo biti pravočasno obrani in še isti dan oddani v oljarno, kjer jih morajo predelati pri ustrezni temperaturi,« pojasnjuje Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev lovenske Istre. Pravi, da je z vidika oljevitosti zdravih plodov za običajno leto pravi čas za obiranje oljk oktobra in v prvi polovici novembra (kar je sicer odvisno tudi od sorte oljk).
»Zgodnejše obiranje običajno prinaša kakovostnejši pridelek, ki je intenzivnejšega okusa, vsebuje več arom in antioksidantov, a ga je količinsko manj. S takimi oljčnimi olji pridelovalci tudi sodelujejo na tekmovanjih,« omeni. Ekološki pridelovalci so oljčno muho lahko omejili le s pravočasnim ukrepanjem z naravnimi sredstvi, oljkarji, ki imajo integrirano pridelavo, pa so lahko še letos izjemoma uporabili sistemski insekticid, ki je bil junija umaknjen z evropskega trga – a le, če so ga še imeli na zalogi.
V Sloveniji je okoli 4000 oljkarjev, večina oljčnikov pa je v Istri. V društvo istrskih oljkarjev je vključenih 400 pridelovalcev in le 35 jih na leto pridobi certifikat zaščitene označbe porekla (ZOP). Od teh pa jih je kar 70 odstotkov ekoloških pridelovalcev. »Pridelava ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre je podvržena strogim laboratorijskim in senzoričnim kakovostnim parametrom. Vsaka steklenica je posebej oštevilčena in odstopanj v pridelavi ni,« zagotavlja.
