Poslanci s 46 glasovi sprejeli novelo zakona o dolgotrajni oskrbi

Po letu in pol, odkar je bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, so poslanci po hitrem postopku obravnavali njegove spremembe, ki jih je mogoče strniti v pet pomembnejših poudarkov. Za vse je pomemben ukrep, s katerim naj bi zagotovili boljše plače za najslabše plačana delovna mesta v domovih za starejše in s tem ublažili hudo kadrovsko stisko na področju dolgotrajne oskrbe, za upokojence pa, da bodo po novem lahko postali oskrbovalci družinskega člana.

Občine in izvajalci vztrajajo, da so cene storitev pri 19,8 evra na uro prenizke

Poslanci so zvečer s 46 glasovi za po nujnem postopku sprejeli novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki uvaja zgornjo mejo višine oskrbnine v domovih za starejše in uvaja možnost statusa oskrbovalec družinskega člana tudi za upokojence. Za so, kot navaja STA, glasovali v Svobodi, SD in Levici. V SDS, NSi in poslanski skupini nepovezanih poslancev so se glasovanja vzdržali.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je bistvo sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerimi se zakon prilagaja potrebam s terena in so ga obravnavali po nujnem postopku, strnil v pet točk. Prva je, da nobena oskrbnina v domovih za starejše ne bo višja od zajamčene pokojnine, ki zdaj znaša 781 evrov. »Od 1. decembra bodo stanovalci v domovih za starejše plačevali precej manj kot zdaj, ko cene znašajo celo do 2000 evrov,« je dejal Maljevac.

Druga pomembna sprememba je povezana s 125. členom zakona, s katerim rešujejo perečo kadrovsko stisko v domovih za starejše, v katerih, je med razpravo opozorila Karmen Furman (SDS), že primanjkuje 300 zaposlenih in je zaradi tega praznih že 600 postelj, čeprav je na seznamih za sprejem v domove več kot 19.000 ljudi. Minister je med uvodno predstavitvijo poudaril, da računajo, da bodo spremembe zakona zvišale plače tistim, ki imajo najnižje plače v domovih in jim dosedanji ukrepi v resnici niso pomagali. Skupaj s tistimi, ki delajo z osebami z demenco in ki naj bi zato tudi prejeli nekoliko višjo plačo, gre po ocenah za približno od 8000 od 13.000 zaposlenih v domovih za starejše.

Še naprej pravica do e-oskrbe

Ne glede na stranko so poslanci zagovarjali spremembo člena zakona, s katerim bodo od 1. julija lahko postali oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci. Prejemali bodo 1,5-kratnik minimalne plače in 40 odstotkov zajamčene pokojnine.

Pomemben ukrep je tudi sprememba, povezana z e-oskrbo. Od 1. julija okoli 5000 ljudi, ki so bili do zdaj vključeni v e-oskrbo, te pravice ne bo izgubilo, ampak se bo nadaljevala. S to spremembo, je dejal Maljevac, so uredili zakonsko vrzel v zakonu.

Peta pomembnejša sprememba zakona pa je povezana s sistemom starševskega varstva. Za otroke z invalidnostmi bo avtomatično zagotovljeno, da po 18. letu brez večjih zapletov in birokratskih postopkov preidejo v sistem dolgotrajne oskrbe oziroma v sistem oskrbovalca družinskega člana.

Vloge za dolgotrajno oskrbo na domu že sprejemajo, koliko bo kdo plačal?

Maljevac je poudaril, da je sistem dolgotrajne oskrbe res ogromen sistem, to je največja reforma v zgodovini Slovenije, tokratne spremembe pa so pripravili na podlagi izkušenj s terena: »Po dveh letih lahko rečem, da delamo pomembne korake in v pravo smer.«

Cena oskrbe se bo še spreminjala

Poslanci pa so razpravljali tudi o prispevku za dolgotrajno oskrbo, ki se bo začel zbirati 1. julija. To bo pomemben del uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe, so menili v Levici, poslanci opozicije pa so opozorili, da bo letos na tak način zbranih 256 milijonov evrov, drugo leto pa 650 milijonov. Problem je, so opozorili predvsem v SDS in NSi, da je en odstotek neto pokojnin, ki bo namenjen za dolgotrajno oskrbo, preveč. Hkrati po njihovem mnenju tudi ni prav, da se bo začel prispevek zbirati julija letos, dejansko pa bodo storitve dolgotrajne oskrbe uporabnikom na razpolago šele konec leta.

Opozorili so tudi, da je sedanja cena 28 evrov za uro oskrbe na domu nesprejemljiva, saj naj bi se v številnih domovih za starejše menda odločili, da se ne bodo ukvarjali s to dejavnostjo, ker, je dejala Karmen Furlan, »je ta cena dobra le za delanje izgube«. Toda, kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost sekretar Luka Omladič, nekje so morali postaviti mejo, ki se bo v prihodnje še spreminjala. Dejal je, da na tak način sledijo cilju, da se iz zelo različnih cen po občinah – od 20 evrov do skoraj 40 evrov za uro – sistem normativno uredi za vse enako.