Zakonodajo o sosežigu je treba nujno zaostriti

Normative dovoljenih emisijskih vrednosti iz sosežiga je s tistimi iz sežigalnic mogoče izenačiti pravno in tehnično, ocenjuje stroka.
Fotografija: Sežigalnica odpadkov Pfaffenau. V EU so pri sežigu dovoljene 2- do 5-krat nižje emisije skupnega prahu kot pri nas. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Sežigalnica odpadkov Pfaffenau. V EU so pri sežigu dovoljene 2- do 5-krat nižje emisije skupnega prahu kot pri nas. FOTO: Uroš Hočevar

Da zaščitimo »zdravje prebivalcev srednje Soške doline, kolikor je to sploh še mogoče«, je zakonodajo na področju (so)sežiga nujno zaostriti. S tem pozivom se je zdravstvena podskupina pri medresorski delovni skupini, ustanovljena pred tremi leti, da prouči, kolikšne so možnosti, da v Sloveniji normative dovoljenih emisijskih vrednosti iz sosežiga izenačimo z vrednostmi iz sežigalnic, obrnila na državni zbor.

Kot v pozivu v imenu zdravstvene podskupine omenja njena članica, sicer predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, dr. Metoda Dodič Fikfak, so medresorsko delovno skupino (MDS) ob ustanovitvi razdelili na dve podskupini. Tehnično-tehnološka je že drugi sestanek z zdravstveno podskupino »obstruirala«, je pa z delom kljub vsemu začela. Njena naloga je po besedah Fikfakove bila, da prouči, ali je normative dovoljenih emisij iz sežigalnic tehnično mogoče izenačiti s tistimi, ki nastajajo pri sosežigu oziroma v cementarniških pečeh.

Dr. Metoda Dodič Fikfak pravi, da primeri dobrih praks v tujini dokazujejo, da so pri emisijah onesnažil mogoča strožja merila. FOTO: Jožže Suhadolnik
Dr. Metoda Dodič Fikfak pravi, da primeri dobrih praks v tujini dokazujejo, da so pri emisijah onesnažil mogoča strožja merila. FOTO: Jožže Suhadolnik

V delovni verziji poročila iz marca 2021 ugotavljajo, da v skladu z BAT standardi »zaostritev mejnih vrednosti ni potrebna« ter da je »stanje okolja v okolici Salonita Anhovo dobro«. Spomnimo, da so v Sloveniji pri sosežigu dovoljene trikrat višje emisije prašnih delcev in več kot dvakrat višje emisije dušikovih oksidov kot v »pravih« sežigalnicah. Tovarna je sicer po zadnjih podatkih Arsa o emisijah v zrak iz industrijskih virov v 2021 v zrak emitirala dobrih 1700 ton onesnažil, od teh največ, 1062 ton, prav dušikovih oksidov.

Fikfakova se je s člani delovne skupine za okolje pri Zdravniški zbornici januarja 2022 sestala z dr. Nikom Samcem, ki vodi tehniško-tehnološko podskupino, in ga opozorila, kot pravi, na številne pomanjkljivosti poročila in zlasti na to, da poročilo ne odgovarja na ključno vprašanje: ali je izenačitev tehnično mogoča? »Prof. Samec je nedvoumno zatrdil, da je izenačitev normativov tehnično izvedljiva in pojasnil, da so pri pripravi tehnično-tehnološkega poročila uporabili podatke Salonita Anhovo, ki pa jih niso preverjali,« navaja Fikfakova.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Ključno so zamolčali

Salonit Anhovo. FOTO: Črt Piksi
Salonit Anhovo. FOTO: Črt Piksi

Dr. Samca sicer niso prosili za pojasnilo, s kakšno tehnologijo bi bilo izenačitev normativov mogoče doseči. Je pa dr. Fikfakovi takratni predsednik uprave Salonita Julijan Fortunat zagotovil, »da je Salonit izenačitev pripravljen izpeljati in zato narediti tehnološke spremembe, da ima za to rezervirana sredstva, da jih podpira lastnik, sta pa oba (s spremljevalcem, o. p.) zamolčala, da Salonit to pogojuje z večjo količino sežiga odpadkov.«

image_alt
Sežig odpadkov naj bo skrajna izbira

Odgovor na vprašanje o tehničnih možnostih za izenačitev normativov so nam v Salonitu obljubili v prihodnjih dneh.

Zdravstveno in etično nesprejemljivo

Zdravstvena podskupina, ki je delo zaključila maja letos, ugotavlja, da so razlike med dovoljenimi emisijami onesnažil iz sežigalnic in iz sosežiga nesprejemljive tako zdravstveno kot etično. Predlagali so vpeljavo polurnih emisij v zrak za sosežig in izenačitev dopustnih polurnih in dnevnih emisij v zrak za vse vrste (so)sežigalnic. Poleg tega, da je po mnenju dr. Samca izenačitev normativov tehnično mogoča – v poročilu podskupine to sicer ni izrecno navedeno -, je po mnenju zdravstvene podskupine mogoča tudi pravno. Pri tem se sklicujejo na 18. člen zakona o varstvu okolja, po katerem lahko vlada za naprave in dejavnosti »določi podrobnejša pravila za uporabo zaključkov o BAT (najboljših tehnologijah, o. p.), pri čemer so mejne vrednosti emisij in druge zahteve lahko določene tudi strožje, kot jih določajo zaključki o BAT«.

Na osnovi stališč zdravstvene podskupine naj bi sicer oblikovali časovnico in zastavili okolijsko sanacijo v delih srednje Soške doline. A se je oktobra, ko bi morali zaključke MDS predstaviti pristojnim z vlade in Arsa, spet zataknilo. Sestanek – tako Fikfakova – je bil odpovedan v zadnjem trenutku, novega sklica pa od nikoder …

Preberite še:

Komentarji: