Sežig odpadkov naj bo skrajna izbira
Kaj se je v enem letu zgodilo s (so)sežigom v Sloveniji? Na področju zakonodaje žal ne prav dosti. Še vedno namreč nismo izenačili mejnih vrednosti sežigalnic in sosežigalnic, samo v zadnjih dveh letih so v ambulanti Deskle poleg 450 odkritih rakov v obdobju od 2000 do 2019 odkrili še 44 novih rakov, zdravstvena stroka pa na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov ne more podati z dokazi podprte ocene o zdravju prebivalstva v okolici objekta za (so)sežig v Anhovem.
Delovna skupina za okolje pri Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so včeraj iskali odgovore na gornje vprašanje o napredku na področju (so)sežiga, se je v zadnjem letu med drugim osredotočala na delo vladne medsektorske delovne skupine, ki se deli na tehnično-tehnološko ter zdravstveno »podskupino« in ki naj bi proučila zdravstvene posledice onesnaženja okolja v Soški dolini zaradi sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo.
Toda kot pravi dr. Metoda Dodič Fikfak, je bilo iz mnenja tehnično-tehnološke skupine »nemogoče sklepati na zdravstvene posledice«; poleg tega na dodatna pojasnila še vedno čakajo. Tačas pa slovenski onesnaževalci še vedno sami merijo izpuste, si sami izbirajo laboratorije, ki bodo analizirali njihove meritve, skratka, še vedno so »v konfliktu interesov«, ki jih zakonodaja dopušča … Prav tako dopušča, da naprave za sosežig, denimo, emitirajo trikrat več prašnih delcev kot »prave« sežigalnice …
494
rakavih obolenj so odkrili med letoma 2000 in 2021 v splošni ambulanti Deskle
Neustrezna zakonodaja
Ali kot pravi pediatrinja Marina Praprotnik: »Pri nas je problem, da sežigalnice, ki trenutno delujejo, uporabljajo sodobnejšo tehnologijo kot pred desetletji, a še vedno daleč od tega, kar je v svetu možno. Pri nas javno objavljajo, kako ima sežigalnica v Celju vsako leto milijonske dobičke. V Salonitu Anhovo (sosežigalnica, o. p.) pa pravijo, da bodo v prihodnjih desetletjih investirali v najboljšo tehnologijo. Pri otroku, ki danes raste v tem okolju, se bolezen ne pokaže takoj.«
Otroci v bližini (so)sežigalnic imajo dokazano več nevroloških bolezni, bolezni dihal in nekaterih vrst raka ter avtoimunih bolezni, novejše raziskave pa kažejo, da izpostavljenost onesnaževalu vpliva tudi na razvoj njihovega imunskega odziva, zato pri njih okužbe potekajo v težji obliki. Poleg tega se nekateri toksini vgrajujejo v dedno zasnovo in se prenašajo na naslednje generacije.
- 10
mg/m3 PM 10 lahko emitirajo naše sežigalnice, sosežigalnice celo trikrat več
- 5
mg/m3 PM 10 znaša skrajna zgornja meja za evropske sežigalnice
Zato mora sežig po besedah mlade zdravnice Ane Mavrič predstavljati skrajno izbiro, za kar naj poskrbi država z zakonodajo. Sedanji predlog uredbe o sežiganju komunalnih odpadkov po njenem to ni, poleg tega smo še daleč od evropskih standardov za sežig: »Slovenija mora zakonodajo o sosežigu izenačiti s sežigom in koncesije za sežig odpadkov naj veljajo le za sežigalnice, ne pa tudi za naprave za sosežig.«
Da je treba v uredbo o sežigu odpadkov zapisati čim nižje dovoljene mejne vrednosti izpustov, opozarja tudi dr. Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC. Zdi se mu nesprejemljivo, da »imajo cementarne dovoljenja za višje mejne vrednosti izpustov strupenih snovi v ozračje kot sežigalnice, hkrati pa je nadzor nad njihovim delovanjem pomanjkljiv«.
