Zaradi utrujenosti ustavili nenujne posege

Epidemija je le kaplja čez rob v zelo stresnih zdravstvenih poklicih.
Fotografija: Poglavitni razlogi za izgorelost so preveč časa, preživetega v službi, preveč birokracije in premalo spoštovanja, ugotavlja največja ameriška raziskava. Foto Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Poglavitni razlogi za izgorelost so preveč časa, preživetega v službi, preveč birokracije in premalo spoštovanja, ugotavlja največja ameriška raziskava. Foto Leon Vidic/Delo

»Zbolelo je devet od 45 zaposlenih v intenzivni zdravstveni negi,« je povedala Dunja Savnik, strokovna direktorica bolnišnice v Šempetru pri Novi Gorici. Zaradi tega je morala na intenzivni oddelek prestaviti usposobljene medicinske sestre z drugih oddelkov.

Kadrovske rezerve nimajo, zato so morali delo na drugih oddelkih omejiti na nujna zdravljenja, je povedala strokovna direktorica, ki upa, da se bo 15. aprila delo lahko normalno začelo. »Zaradi dolge čezmerne obremenjenosti je osebje izčrpano. Pri takem stanju je nemogoče načrtovati. Pričakujem daljše bolniške odsotnosti,« je dejala. Bolnišnica, ki se že več let spopada s premalo zaposlenimi, je morala posamezne medicinske sestre prepogosto razporejati v nočno delo, kar je še posebno izčrpavajoče.

Izgorelost zdravnikov
Izgorelost zdravnikov


Tudi ponekod drugod zaradi pomanjkanja kadra zdravijo le nujne bolnike. »Ne vem, kako dolgo bomo še zdržali,« je dejala dr. Maja Drobnič Radobuljac, vodja intenzivnega oddelka za otroke in mladostnike na Psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer bi morali biti po mednarodnih standardih za deset postelj z najhuje psihično bolnimi otroki zaposleni štirje psihiatri, imajo pa 1,5 zdravnika specialista. Podobne kadrovske primanjkljaje imajo še marsikje drugje. Na vseh oddelkih, ki smo jih poklicali, so vsaj po en zdravnik oziroma zdravnica ali medicinska sestra na dolgotrajnem bolniškem dopustu zaradi izgorelosti.

»Med medicinskimi sestrami so najbolj utrujene tiste, ki so bile premeščene z drugih oddelkov na oddelke za covid-19, v rdeče cone. Ko so se po treh mesecih vrnile na matično delovno mesto, so spremenjene: utrujene so, ne morejo se več skoncentrirati, prosijo za lažja dela in krajši delovni čas, bolnišnice poskušajo zapustiti,« je povedala Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene nege.

Monika Ažman: Odkar so se po treh mesecih vrnile iz rdečih con, so utrujene, ne morejo se več skoncentrirati, prosijo za lažja dela in krajši delovni čas,  Foto Leon Vidic/Delo
Monika Ažman: Odkar so se po treh mesecih vrnile iz rdečih con, so utrujene, ne morejo se več skoncentrirati, prosijo za lažja dela in krajši delovni čas,  Foto Leon Vidic/Delo


»Zdravstveni delavci na prvih linijah so zelo obremenjeni. Če so pod enormnim stresom dlje časa, je možnost, da bodo zboleli, za tretjino višja kot v drugih poklicih. Najbolj ogrožene so mlade zdravnice z majhnimi otroki, ki nimajo sistemske podpore. V zdravniškem svetu pri nas prevladuje kultura, da ne smeš tarnati, ne smeš pokazati, da ti je težko. Dolgotrajen stres povzroči izčrpanost, začeli se bodo dolgotrajni bolniški dopusti, z zamikom pa se bodo pojavile tudi telesne bolezni pri zdravstvenem osebju. Zaposleni, ki vidijo veliko ljudi umreti, so lahko tudi žrtev posttravmatskega sindroma,« je povedala psihiatrinja dr. Vesna Švab.
 

V zdravstvu ni videti rešitve


Po besedah psihiatra dr. Petra Preglja, predsednika Združenja psihiatrov Slovenije, je v času epidemije zaradi psihičnih obremenitev med zaposlenimi v zdravstvu več anksioznosti in depresije.

»V zdravstvene poklice pripelje ljudi želja po empatiji in pomoči. Ker na prvo mesto postavljajo druge, ne sebe, so še posebno občutljivi, ranljivi in dovzetnejši za izgorelost. V času epidemije ni pravih dopustov, maske in zaščitna oprema ustvarjajo težje razmere za delo. Tisti, ki so najbolj predani poklicu, najprej izgorijo. Najbolj so izpostavljene mlade zdravnice in medicinske sestre, ki imajo družine,« je navedel Pregelj. »Še dodatno prispeva to, da v zdravstvu ni videti rešitve, ne kadrovske ne finančne. Naporom ni videti konca, zato se zaposlenih polasti obup,« pravi.

Dr. Peter Pregelj, psihiater: K izgorelosti še dodatno prispeva to, da v zdravstvu ni videti rešitve, ne kadrovske ne finančne. Foto Roman Šipić/Delo
Dr. Peter Pregelj, psihiater: K izgorelosti še dodatno prispeva to, da v zdravstvu ni videti rešitve, ne kadrovske ne finančne. Foto Roman Šipić/Delo

 

Vsakodnevni stres se kopiči


Da vzrok za izgorelost ne tiči toliko v posamezniku kot v sistemu, ugotavljajo tudi tuje raziskave. Marsikje je zato na delovnem mestu v bolnišnicah organizirana sistemska strokovna pomoč za zaposlene v zdravstvu, ki je pri nas ni. Izobraževanje in strokovno psihiatrično pomoč zagotavlja svojim članom zdravniška zbornica, zbornica nege pa preventivne delavnice. Nobena ne more pomagati vsem, ki bi potrebovali pomoč, kadar gre za zelo hude delovne obremenitve in stres.

Covid-19 je le kaplja čez rob; zdravstveni delavci so pri svojem delu izpostavljeni vsakodnevnemu stresu, ko, na primer, odhitijo na kraj zelo hude prometne nesreče, ko obravnavajo težko bolne otroke, ko bolnik naredi samomor v bolnišnici ali umre na operacijski mizi, ko je osebje soočeno z zapovrstnimi smrtmi svojih bolnikov, kot se dogaja v domovih upokojencev in na intenzivnih oddelkih.



Takšno ponavljajoče se stresno dogajanje lahko privede do kronične utrujenosti, izgorelosti, depresije in z zamikom še telesne bolezni. Tuje raziskave ugotavljajo veliko izgorelost medicinskega kadra. Navajamo podatke največje ameriške raziskave, ki je zajela več kot 12 tisoč ameriških zdravnikov in zdravnic.

Preberite še:

Komentarji: