Zdravniki kritični do načrta za okrevanje zdravstva

Tri prioritete, potrebne za prenovo zdravstva: enovit informacijski sistem, nov akademski klinični center in plačna reforma.
Fotografija: Igor Dovnik, predsednik koordinacije zdravniških organizacij: Slovenski načrt za okrevanje in odpornost je za zdravstvo premalo ambiciozen. Foto Jože Suhadolnik/Delo 
Odpri galerijo
Igor Dovnik, predsednik koordinacije zdravniških organizacij: Slovenski načrt za okrevanje in odpornost je za zdravstvo premalo ambiciozen. Foto Jože Suhadolnik/Delo 

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost je premalo ambiciozen in se ne loteva ključnih vprašanj v zdravstvu. To je osnovno sporočilo predsednikov zdravniških organizacij po njihovem včerajšnjem sestanku, na katerem so pretresali ta dokument. Po njihovih besedah so ključni trije elementi za reoragnizacijo zdravstva: enovit informacijski sistem, nov akademski klinični center in plačna reforma. Ljudi so pozvali tudi k cepljenju.
 

Premalo za zdravstvo


Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada poslala tik pred prazniki Evropski komisiji – ta pa ga je na praznik dela potrdila – predvideva za zdravstvo pičlih 309,42 milijona evrov od skupaj 5,7 milijarde evrov razpoložljivega denarja za Slovenijo iz naslova instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«.

Ta pičla sredstva, ki naj bi okrepila slovenski zdravstveni sistem – dejansko bo le 224,9 milijona evrov iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost, 84,5 milijona evrov pa iz državnega proračuna - so namenjena po vladni zamisli reformi zdravstvenega sistema in nekaj manjšim naložbam v zdravstvu. Slovenski načrt predvideva za zdaj le izkoristek 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 666 milijona evrov posojil, za preostanek denarja pa je čas narediti načrt še do avgusta leta 2023. V zdravniških organizacijah verjamejo, da bo vlada načrt dopolnila z vsebinami za zdravstvo.


Tri prioritete


Kot je dejal Igor Dovnik, predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov vidijo v zdravniških organizacijah v evropskih sredstvih enkratno priložnost za vzpostavitev enovitega informacijskega sistema za zdravstvo v okviru digitalizacije, ki jo načrt že predvideva. Zdaj je v uporabi več med seboj nepovezljivih sistemov, ki povzroča tako javnim zavodom kot tudi koncesionarjem velike stroške.

Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: Države z večjo precepljenostjo bodo v prihodnje gospodarsko uspešnejše. Foto Blaz Samec/Delo
Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: Države z večjo precepljenostjo bodo v prihodnje gospodarsko uspešnejše. Foto Blaz Samec/Delo


Po besedah prof. dr. Bojane Beović, predsednice zdravniške zbornice, bi enoviti sistem izboljšal varnost in kakovost zdravstva. Prav tako bi izboljšal kakovost, predvsem pa dal nove razvojne spodbude vsem, ki se neposredno ali posredno – raziskovalno – ukvarjajo z zdravstvom tudi nov akademski klinični center, je izpostavil prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Idejni osnutek zanj je bil predstavljen že prejšnjemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju, zdaj pa poteka iskanje možnosti za gradnjo na vseh ravneh.

Dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, je opozoril na sebičnost tistih, ki se ne cepijo: Zdaj je čas za solidarnost in za to, da se cepimo. Foto Uroš Hočevar/Delo
Dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, je opozoril na sebičnost tistih, ki se ne cepijo: Zdaj je čas za solidarnost in za to, da se cepimo. Foto Uroš Hočevar/Delo


Tretji, po besedah Konrada Kuštrina, predsednika Fidesa, izjemno pomemben reformni ukrep za izboljšanje zdravstva pa je plačna reforma, za katero pričakuje prvi korak usklajevanja v prvi polovici maja. »Za minimalno plačo sistem ne bo več dobil srednje medicinske sestre in za dve minimalni plači ne družinskega zdravnika,« je dejal Kuštrin. To sta poklicna profila, ki ju v zdravstvu najbolj primanjkuje.

Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides: Za minimalno plačo ni več mogoče dobiti srednje medicinske sestre. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides: Za minimalno plačo ni več mogoče dobiti srednje medicinske sestre. Foto Jože Suhadolnik/Delo


Poziv k cepljenju


Zdravniki so pozvali tudi k cepljenju. »Če hočemo spet zaživeti kot pred epidemijo, se je treba cepiti in to mora vsak vzeti kot svojo državljansko dolžnost,« je poudaril Kuštrin. Komadina, kirug iz Celja, je dejal, da zaradi covid bolnikov bolnišnice še vedno pokajo po šivih, zaradi česar so morali zmanjšati obravnavo drugih bolnikov.

Da se nekdo v tem trenutku ne želi cepiti, vidimo kot dejanske sebičnosti. Zdaj je čas za solidarnost in čas, da se cepimo zato, da bomo sočloveku olajšali preživetje,« je dejal.

Beovićeva pa je spomnila na napovedi, da bodo države z več preceljenimi prebivalci v rihodnje tudi gospodarsko uspešnejše.

Preberite še:

Komentarji: