Zdravstveni delavci v času pandemije veliko tvegajo

Država mora prednostno poskrbeti za dovolj izvajalcev zdravstvene in babiške nege ter njihovo ustrezno zaščito, pravi Monika Ažman.
Fotografija: Glavni problemi na področju zdravstvene in babiške nege so veliko pomanjkanje kadra, slabe delovne razmere ter zastareli kadrovski standardi in normativi, ki niso več primerni za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov, pravi Monika Ažman. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Glavni problemi na področju zdravstvene in babiške nege so veliko pomanjkanje kadra, slabe delovne razmere ter zastareli kadrovski standardi in normativi, ki niso več primerni za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov, pravi Monika Ažman. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ljubljana – »Zdravstveno nego država že leta zanemarja. Že pred epidemijo nam je primanjkovalo kadra, kar je zdaj še toliko bolj izrazito. Le če bo v sistemu dovolj izvajalcev zdravstvene nege in drugih zdravstvenih delavcev, ki bodo ustrezno zaščiteni in zdravi, bodo lahko še naprej igrali ključno vlogo pri oskrbi pacientov.«

»Brez zdravih medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege in drugih zdravstvenih delavcev zdravstvenega sistema ni in ga ne bo,« opozarja Monika Ažman, predsednica Zbornice zdrav­stvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze), ki je pred kratkim dobila nov mandat.

»Država naj sprejme ukrepe, na podlagi katerih bodo vodstva zavodov lahko nagradila izvajalce, ki delajo v nevarnih razmerah,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. FOTO: arhiv Dela
»Država naj sprejme ukrepe, na podlagi katerih bodo vodstva zavodov lahko nagradila izvajalce, ki delajo v nevarnih razmerah,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. FOTO: arhiv Dela


Kako veliko je tveganje zdrav­stvenih delavcev v času pandemije koronavirusa? Kako se je ta problem kazal doslej in kako se kaže zdaj, ko se koronavirus spet pospešeno širi?


Zdravstveni delavci – izvajalci zdravstvene in babiške nege in zdravniki – so v prvih vrstah boja proti koronavirusu, zato nosijo največji del bremena in so zaradi narave svojega dela izpostavljeni največjim tveganjem. Država mora prednostno poskrbeti za dovolj izvajalcev in njihovo ustrez­no zaščito. Ta mora biti prava in dovolj je mora biti za vse – le tako bo ustrezno poskrbljeno za varnost izvajalcev in pacientov, če se epidemija ponovi. Poleg tega je treba dati pri testiranju na covid-19 prednost zdravstvenim delavcem, saj je trenutno čakalna doba za testiranje do tri dni.


S katerimi težavami so se zdravstveni delavci – medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalno osebje – najpogosteje srečali med epidemijo?


Ogroženost zdravja – tako fizičnega kot zaradi stresa tudi duševnega – se je pri zaposlenih v zdravstveni negi med epidemijo močno povečala. Medicinske sestre pri nas in po svetu doživljajo agresivne verbalne napade in celo fizično nasilje, srečujejo se s konfliktnimi, nasilnimi dogodki na delovnem mestu, kar še bolj povečuje stres in njihovo ogroženost. Vzroki za psihično, verbalno in fizično nasilje so pogosto stiske ljudi, njihov strah in neznanje, a to ni opravičilo za nesprejemljivo ravnanje. V stiski smo pacienti in zdravstveni delavci, saj gre za nove razmere, kakršnih doslej nismo poznali, porinjeni smo v nove okoliščine, kjer je veliko neznank. A do nasilja nad zaposlenimi v zdravstveni negi in drugimi delavci v zdravstvenem varstvu velja ničelna toleranca, ne glede na vzroke. Spremenile so se tudi družbene vrednote. Žal živimo v času brez pravih človeških vrednot. Solidarnost, empatija in spoštovanje niso več cenjeni, kot družba jih nismo krepili in negovali in danes je družba žal usmerjena v egoizem, vsak gleda samo nase.

 


Ali je zdravstveni sistem na nacio­nalni in na »nižjih« ravneh zdaj bolje organiziran in priprav­ljen na novo epidemijo koronavirusa in druge jesensko-zimske težave, na primer gripo?


Žal zdravstveni sistem ni nič bolje pripravljen kot spomladi. Zaradi izjemnega pomanjkanja kadra je največji problem organizacija dela. V nekaterih delovnih okoljih je že po obstoječih standardih, ki so zastareli in ne zadoščajo več potrebam pacientov, nenadomeščenih tudi do 30 odstotkov izvajalcev zdravstvene nege. Za dobro organizirano delo v izrednih razmerah pa bi potrebovali še bistveno več ljudi. Predlog je, da bi težave lahko reševali z vključevanjem študentov zdravstvene nege in medicine, a to ni dolgoročna rešitev, na kateri lahko temelji strategija politike. Poskrbeti je treba za zadostno število ustrezno usposobljenega kadra, ki bo skrbel za varno in kakovostno zdravstveno obravnavo pacientov.


Na kaj bi bilo treba zlasti paziti, da bi bilo ustrezno poskrbljeno za medicinsko osebje, tako strokovno in delovno, da ne bo pregorevanja, kot etično?


Prvi pogoj je dovolj zaposlenih. Na kritično pomanjkanje kadra in slabe razmere za delo Zbornica – Zveza odgovorne opozarja že več kot 15 let, a so naše pozive doslej slišali le redki, upošteval pa jih žal ni skoraj nihče. Ker država v preteklosti ni vlagala v zdravstveno nego, smo danes tu, kjer smo. Izvajalci zaradi slabih razmer za delo in podplačanosti odhajajo v tujino in iz poklica. To je treba čim prej ustaviti in v poklicu zadržati kader, ki ga imamo. Zdravstvena nega preprosto ne zmore več.

KARIKATURA  MARKO KOČEVAR
KARIKATURA  MARKO KOČEVAR
Zaposleni delajo zunaj vseh obsegov in predpisov, mimo kolektivne pogodbe, nimajo niti ustreznega počitka. Vodstva zdravstvenih in socialnih zavodov pa nimajo niti najmanjšega vzvoda za dodatno motiviranje zaposlenih, saj jih ne morejo niti ustrezno nagraditi. Država naj zato sprejme ukrepe, na podlagi katerih bodo vodstva zavodov lahko nagradila izvajalce, ki delajo v nevarnih razmerah. Tudi če zdaj uradno ni epidemije, zaposleni v zdravstveni negi še naprej svoje delo opravljajo enako kot v času razglašene epidemije – z vsemi nevarnostmi, tveganji in obremenitvami.
 

Kaj so glavni problemi medicinskih sester?


Glavni problemi na področju zdravstvene in babiške nege so veliko pomanjkanje kadra, slabe delovne razmere ter zastareli kadrovski standardi in normativi, ki niso več primerni za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov. Potrebe pacientov so vse večje, kadra za zadostitev tem potrebam pa ni dovolj. V sistemu ni dovolj medicinskih sester, tiste, ki so, pa so preobremenjene, utrujene, delajo v težkih razmerah in za izjemno odgovorno delo so slabo plačane. Poleg tega sodi najštevilčnejša skupina izvajalcev zdravstvene nege v starostno skupino nad 50 let, kar pomeni, da jim ni treba več opravljati nočnega in triizmenskega dela, kar je seveda prav, pošteno bi bilo, da ne delajo na najbolj obremenjenih delovnih mestih. A nujno je treba poskrbeti za nadomestitev tega kadra v delovnih okoljih.

Ker je 90 odstotkov izvajalcev v zdravstveni negi žensk, se je trpelo toliko časa, kot je bilo mogoče. Zdaj pa preprosto ne gre več. Ne vem, kaj se še mora zgoditi, da bodo našli sredstva za ureditev tega področja. Mednarodni svet medicinskih sester je nedavno poročal, da je zaradi covida-19 po svetu umrlo več kot tisoč medicinskih sester. Se mora res kaj tako groznega zgoditi tudi pri nas, da se bodo odgovorni končno le zganili?


 

Kakšne so oblike nasilja nad zdravstvenim osebjem, so se te težave v času koronavirusa še povečale?


Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi se dogaja doma in po svetu. Vse več je psihičnega in verbalnega nasilja nad zdravstvenimi delavci. To je povezano tudi že s prej omenjeno spremembo družbenih vrednot. Ni več solidarnosti, empatije med ljudmi, vsak gleda samo nase. S konfliktno in agresivno komunikacijo pacientov so se zaposleni v zdravstveni in babiški negi soočili tudi med epidemijo; tudi zdaj, ko medicinske sestre prenaročajo paciente na nove datume pregledov in zdravstvenih obravnav, jim ni prizaneseno. Nasilju so ves čas izpostavljene tudi patronažne medicinske sestre, ki vstopajo v domove popolnoma same in nikoli ne vedo, kaj jih čaka.

Preberite še:

Komentarji: